Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Evropska komisija se je odločila, da bo sprožila postopek proti Sloveniji pred sodiščem EU, ker ni sanirala nezakonitih občinskih odlagališč. Komisija ugotavlja, da ta odlagališča kljub neobratovanju še vedno pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte pravi, da to vprašanje še vedno ni rešeno, ker občine niso predložile finančnih jamstev, ki so pogoj, da lahko ARSO izda dovoljenje. Ministrstvo načrtuje, da bo vse odločbe izdalo do konca leta 2018.
Končuje se javna obravnava za tri osnutke uredb. Veliko prahu, še posebej med humanitarnimi organizacijami, je dvignila uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, saj bi ukinila zbiranje zamaškov in starega papirja v humanitarne namene. Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pravi, da s sredstvi od zbiranja zamaškov in starega papirja otrokom plačajo denimo dodatne terapije, ki jih potrebujejo zaradi bolezni, ker država ne namenja dovolj denarja. Na uredbo jih je opozoril eden od donatorjev, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko spremljali prav vse predpise na vseh področjih v državi.
Ministrstvo je na svoji spletni strani že objavilo obvestilo, da bo “MOP predlog uredbe po končani javni obravnavi popravil na način, da bo omogočeno zbiranje v humanitarne namene”.
Tanja Bolte pa je v oddaji povedala, da tega ne bodo popravili v uredbi, ampak s spremembo zakona o varstvu okolja. “To bo zagotovo v zakonu.”
Ministrstvo je pripravilo tudi dve uredbi, ki sta povezani z odpadno embalažo. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pravi, da ne bosta prinesli rešitve sistemskih problemov z embalažo. “Na koncu leta vedno ostanejo neprevzete količine. Pri embalaži proizvajalci trenutno nič ne prispevajo k zbiranju odpadkov.” Ekologi brez meja so pričakovali ambicioznejše korake.
Na ministrstvu pravijo, da je uredba o odpadni embalaži namenjena predvsem temu, da se vnese evropska direktiva glede plastičnih vrečk, razširjeno odgovornost proizvajalcev pa bodo uredili z zakonom. Brezplačne plastične vrečke se z uredbo ukinjajo, brezplačne pa ostajajo vrečke za sadje in zelenjavo.
Kot smo na Valu 202 že poročali, so regijski centri za ravnanje z odpadki predimenzionirani in porazdeljeni enakomerno. Generalni direktor Direktorata za vode in investicije Leon Behin: “V kolikor prepustite obdelavo odpadkov lokalnim skupnostim, potem se vam lahko zgodi, kar se je v resnici zgodilo.”
Na Računskem sodišču menijo, da bi se tveganje, da bodo kapacitete centrov za ravnanje z odpadki neizkoriščene, bolje obvladovalo, če bi pristojnost ministrstvo opredelilo na ravni države. Vrhovna državna revizorka Maja Bilbija poudarja, da v operativnem programu odstranjevanja komunalnih odpadkov niso bile opravljene analiza stroškov in koristi posameznega regijskega centra.
“Zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno opredeljena. Ocenili smo, da ministrstvo ni ustrezno obvladalo tveganja, da bodo centri za ravnanje z odpadki preveliki glede na količino nastalih mešanih komunalnih odpadkov.”
Behin ne misli, da se bo zgodilo to, da bo Slovenija morala vračati kohezijska sredstva, vendar “dejstvo je, da sistem to omogoča in finančne korekcije se izrekajo po vseh državah”.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Evropska komisija se je odločila, da bo sprožila postopek proti Sloveniji pred sodiščem EU, ker ni sanirala nezakonitih občinskih odlagališč. Komisija ugotavlja, da ta odlagališča kljub neobratovanju še vedno pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte pravi, da to vprašanje še vedno ni rešeno, ker občine niso predložile finančnih jamstev, ki so pogoj, da lahko ARSO izda dovoljenje. Ministrstvo načrtuje, da bo vse odločbe izdalo do konca leta 2018.
Končuje se javna obravnava za tri osnutke uredb. Veliko prahu, še posebej med humanitarnimi organizacijami, je dvignila uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, saj bi ukinila zbiranje zamaškov in starega papirja v humanitarne namene. Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pravi, da s sredstvi od zbiranja zamaškov in starega papirja otrokom plačajo denimo dodatne terapije, ki jih potrebujejo zaradi bolezni, ker država ne namenja dovolj denarja. Na uredbo jih je opozoril eden od donatorjev, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko spremljali prav vse predpise na vseh področjih v državi.
Ministrstvo je na svoji spletni strani že objavilo obvestilo, da bo “MOP predlog uredbe po končani javni obravnavi popravil na način, da bo omogočeno zbiranje v humanitarne namene”.
Tanja Bolte pa je v oddaji povedala, da tega ne bodo popravili v uredbi, ampak s spremembo zakona o varstvu okolja. “To bo zagotovo v zakonu.”
Ministrstvo je pripravilo tudi dve uredbi, ki sta povezani z odpadno embalažo. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pravi, da ne bosta prinesli rešitve sistemskih problemov z embalažo. “Na koncu leta vedno ostanejo neprevzete količine. Pri embalaži proizvajalci trenutno nič ne prispevajo k zbiranju odpadkov.” Ekologi brez meja so pričakovali ambicioznejše korake.
Na ministrstvu pravijo, da je uredba o odpadni embalaži namenjena predvsem temu, da se vnese evropska direktiva glede plastičnih vrečk, razširjeno odgovornost proizvajalcev pa bodo uredili z zakonom. Brezplačne plastične vrečke se z uredbo ukinjajo, brezplačne pa ostajajo vrečke za sadje in zelenjavo.
Kot smo na Valu 202 že poročali, so regijski centri za ravnanje z odpadki predimenzionirani in porazdeljeni enakomerno. Generalni direktor Direktorata za vode in investicije Leon Behin: “V kolikor prepustite obdelavo odpadkov lokalnim skupnostim, potem se vam lahko zgodi, kar se je v resnici zgodilo.”
Na Računskem sodišču menijo, da bi se tveganje, da bodo kapacitete centrov za ravnanje z odpadki neizkoriščene, bolje obvladovalo, če bi pristojnost ministrstvo opredelilo na ravni države. Vrhovna državna revizorka Maja Bilbija poudarja, da v operativnem programu odstranjevanja komunalnih odpadkov niso bile opravljene analiza stroškov in koristi posameznega regijskega centra.
“Zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno opredeljena. Ocenili smo, da ministrstvo ni ustrezno obvladalo tveganja, da bodo centri za ravnanje z odpadki preveliki glede na količino nastalih mešanih komunalnih odpadkov.”
Behin ne misli, da se bo zgodilo to, da bo Slovenija morala vračati kohezijska sredstva, vendar “dejstvo je, da sistem to omogoča in finančne korekcije se izrekajo po vseh državah”.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov