Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov