Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov