Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.

Povodenj ob Dravi je novembra lani poškodovala približno tisoč hektarjev njiv in travnikov. Trajno škodo je pustila na nekaj deset hektarjih. S predstavniki ministrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor so sicer imeli sestanke, kaj več pa ne, čeprav so poplave v Podravju od leta 2012 do danes povzročile za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič ugotavlja, da bi morali ne le kmetje, temveč vsi prebivalci ob Dravi, zlasti od Ptuja proti hrvaški meji, biti plat zvona.

Predstavnik civilne iniciative kmetov zoper poplave Drave Darko Dobnik je prepričan, da so bile v Podravju poškodovane najboljše njive. Po njegovih besedah najhuje šele prihaja:

“V Sloveniji bomo postali ozko grlo, Avstrija bo do meje vse uredila, Hrvaška že ureja protipoplavno varnost, mi pa smo pozabljeno področje in če ne bomo striktno zahtevali, da se porečje Drave od Maribora do Središča ob Dravi uredi, da bo standard tak, kot za ostale občane ob rekah v Sloveniji, ne bo miru.“

Ne le kmetje, tudi na Dravskih elektrarnah menijo, da bi že lahko oziroma morali ukrepati. Direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej:

“Potrebno je zagotoviti pretočnost z večjim koridorjem, odstranjevati zarast … Ni kritična samo struga, nekatera mesta so kritična, tam pride do izliva vode, ki povroči škodo. Mislim da bi z nekaterimi parcialni ukrepi lahko zmanjšali ta izliv vode iz reke Drave, vsaj pri teh vsakoletnih visokih vodah.”

Struga Drave pri nas namreč ni očiščena, čeprav Dravske elektrarne v Vodni sklad letno prispevajo milijone evrov, dodaja Trumpej.

Mitja Horvat, župan občine Duplek in predsednik lani ustanovljene delovne skupine poplave ob Dravi meni, da je treba zagotoviti stalen vir financiranja za te ukrepe. Dokler bo Drava tekla, bodo Dravske elektrarne imele od tega prihodek in del tega prihodka mora biti namenjen vzdrževanju porečja na našem območju, ne pa v integralni proračun.

Ne glede na milijonske zneske, ki jih prispevajo Dravske elektrarne, večjih protipoplavnih ukrepov ob Dravi pri nas ni bilo. So se pa protipoplavne zaščite po stoletnih poplavah novembra 2012 intenzivno lotili v obeh sosednjih državah, v Avstriji in na Hrvaškem. Na avstrijskem Koroškem ob mestu Labot, ki je bilo pred osmimi leti hudo poplavljeno, so severni sosedje že skoraj dokončali protipoplavni zid.

Resno so se protipoplavne zaščite ob Dravi lotili tudi na Hrvaškem. V tamkajšnji občini Cestica v vasi Virje-Brezje tik nasproti Ormoža ob Dravi zadnje leto raste protipoplavni zemeljski nasip. Štiri kilometre dolg zemeljski nasip gradijo od lanskega poletja, dela so na polovici, pojasnjuje načelnik hrvaške občine Cestica Mirko Korotaj:

“Avgusta lani smo začeli graditi nasip in dela bodo končana v 24 mesecih, se pravi avgusta 2021. Že zdaj se vidi, da dobro napredujejo, da je že pol narejenega, tako da smo lahko prepričani, da bo vse dokončano v roku. Zahvala za to gre dobremu načrtovanju in trudu podjetja Hrvaške vode, ki vodi ves projekt.”

Z nasipom bodo protipoplavno zaščitili več 100 hiš in gospodarskih poslopij v vasi Virje – Brezje, ki so bile v občini Cestica poplavljene ob stoletnih vodah leta 2012 in ki jih pogosto prizadene tudi jesensko deževje. Korotaj pravi, da so o gradnji nasipa prebivalstvo obveščali in se z njimi posvetovali. Drugače niti ne gre, poudarja Tomislav Jarmič s komunalnega oddelka Varaždinske županije:

“Treba je bilo prisluhniti lokalni skupnosti. Stvari se namreč rešujejo v občinah, v mestih. Država ima lahko kdaj celo več informacij in včasih je treba delovati že prej, ampak ljudje so tisti, ki imajo težave. Zato mora država poslušati, kaj se dogaja na terenu, da bi lahko težave rešili.”

V Sloveniji pa večina naših sogovornikov, ki živijo in delajo ob Dravi o tem, kakšni so protipoplavni načrti pri nas, ne vedo nič ali bore malo. Na Direkciji za vode pisno pojasnjujejo, da je Slovenija skupaj s Hrvaško sodelovala v evropskem projektu Frisco 1, kjer je pridobila štiri milijone evrov za pripravo ali dopolnitev strokovnih podlag. Polovica zneska – torej dva milijona evrov –  je šlo Sloveniji. V nadaljevanju projekta Frisco 2 oziroma 3, vrednega 3, 4 milijone evrov naj bi izvajali projekte na Kolpi in Dravi. Od 15. avgusta do 30. novembra letos naj bi pod gradom Borl za slab milijon evrov začeli urejati dodatni rečni rokav, so zapisali na Direkciji za vode.

Avstrijci so torej s protipoplavnimi ukrepi ob Dravi pri koncu, Hrvati na pol poti. Slovenci pa … lahko le upamo, da do poplav še leta ne bo prišlo.