Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Avstrijci in Hrvati so za poplavno varnost poskrbeli, pri nas še niso niti začeli

05.02.2020

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.

Povodenj ob Dravi je novembra lani poškodovala približno tisoč hektarjev njiv in travnikov. Trajno škodo je pustila na nekaj deset hektarjih. S predstavniki ministrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor so sicer imeli sestanke, kaj več pa ne, čeprav so poplave v Podravju od leta 2012 do danes povzročile za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič ugotavlja, da bi morali ne le kmetje, temveč vsi prebivalci ob Dravi, zlasti od Ptuja proti hrvaški meji, biti plat zvona.

Predstavnik civilne iniciative kmetov zoper poplave Drave Darko Dobnik je prepričan, da so bile v Podravju poškodovane najboljše njive. Po njegovih besedah najhuje šele prihaja:

“V Sloveniji bomo postali ozko grlo, Avstrija bo do meje vse uredila, Hrvaška že ureja protipoplavno varnost, mi pa smo pozabljeno področje in če ne bomo striktno zahtevali, da se porečje Drave od Maribora do Središča ob Dravi uredi, da bo standard tak, kot za ostale občane ob rekah v Sloveniji, ne bo miru.

Ne le kmetje, tudi na Dravskih elektrarnah menijo, da bi že lahko oziroma morali ukrepati. Direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej:

“Potrebno je zagotoviti pretočnost z večjim koridorjem, odstranjevati zarast … Ni kritična samo struga, nekatera mesta so kritična, tam pride do izliva vode, ki povroči škodo. Mislim da bi z nekaterimi parcialni ukrepi lahko zmanjšali ta izliv vode iz reke Drave, vsaj pri teh vsakoletnih visokih vodah.”

Struga Drave pri nas namreč ni očiščena, čeprav Dravske elektrarne v Vodni sklad letno prispevajo milijone evrov, dodaja Trumpej.

Mitja Horvat, župan občine Duplek in predsednik lani ustanovljene delovne skupine poplave ob Dravi meni, da je treba zagotoviti stalen vir financiranja za te ukrepe. Dokler bo Drava tekla, bodo Dravske elektrarne imele od tega prihodek in del tega prihodka mora biti namenjen vzdrževanju porečja na našem območju, ne pa v integralni proračun.

Ne glede na milijonske zneske, ki jih prispevajo Dravske elektrarne, večjih protipoplavnih ukrepov ob Dravi pri nas ni bilo. So se pa protipoplavne zaščite po stoletnih poplavah novembra 2012 intenzivno lotili v obeh sosednjih državah, v Avstriji in na Hrvaškem. Na avstrijskem Koroškem ob mestu Labot, ki je bilo pred osmimi leti hudo poplavljeno, so severni sosedje že skoraj dokončali protipoplavni zid.

Resno so se protipoplavne zaščite ob Dravi lotili tudi na Hrvaškem. V tamkajšnji občini Cestica v vasi Virje-Brezje tik nasproti Ormoža ob Dravi zadnje leto raste protipoplavni zemeljski nasip. Štiri kilometre dolg zemeljski nasip gradijo od lanskega poletja, dela so na polovici, pojasnjuje načelnik hrvaške občine Cestica Mirko Korotaj:

“Avgusta lani smo začeli graditi nasip in dela bodo končana v 24 mesecih, se pravi avgusta 2021. Že zdaj se vidi, da dobro napredujejo, da je že pol narejenega, tako da smo lahko prepričani, da bo vse dokončano v roku. Zahvala za to gre dobremu načrtovanju in trudu podjetja Hrvaške vode, ki vodi ves projekt.”

Z nasipom bodo protipoplavno zaščitili več 100 hiš in gospodarskih poslopij v vasi Virje – Brezje, ki so bile v občini Cestica poplavljene ob stoletnih vodah leta 2012 in ki jih pogosto prizadene tudi jesensko deževje. Korotaj pravi, da so o gradnji nasipa prebivalstvo obveščali in se z njimi posvetovali. Drugače niti ne gre, poudarja Tomislav Jarmič s komunalnega oddelka Varaždinske županije:

“Treba je bilo prisluhniti lokalni skupnosti. Stvari se namreč rešujejo v občinah, v mestih. Država ima lahko kdaj celo več informacij in včasih je treba delovati že prej, ampak ljudje so tisti, ki imajo težave. Zato mora država poslušati, kaj se dogaja na terenu, da bi lahko težave rešili.”

V Sloveniji pa večina naših sogovornikov, ki živijo in delajo ob Dravi o tem, kakšni so protipoplavni načrti pri nas, ne vedo nič ali bore malo. Na Direkciji za vode pisno pojasnjujejo, da je Slovenija skupaj s Hrvaško sodelovala v evropskem projektu Frisco 1, kjer je pridobila štiri milijone evrov za pripravo ali dopolnitev strokovnih podlag. Polovica zneska – torej dva milijona evrov –  je šlo Sloveniji. V nadaljevanju projekta Frisco 2 oziroma 3, vrednega 3, 4 milijone evrov naj bi izvajali projekte na Kolpi in Dravi. Od 15. avgusta do 30. novembra letos naj bi pod gradom Borl za slab milijon evrov začeli urejati dodatni rečni rokav, so zapisali na Direkciji za vode.

Avstrijci so torej s protipoplavnimi ukrepi ob Dravi pri koncu, Hrvati na pol poti. Slovenci pa … lahko le upamo, da do poplav še leta ne bo prišlo.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Avstrijci in Hrvati so za poplavno varnost poskrbeli, pri nas še niso niti začeli

05.02.2020

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.

Povodenj ob Dravi je novembra lani poškodovala približno tisoč hektarjev njiv in travnikov. Trajno škodo je pustila na nekaj deset hektarjih. S predstavniki ministrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor so sicer imeli sestanke, kaj več pa ne, čeprav so poplave v Podravju od leta 2012 do danes povzročile za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič ugotavlja, da bi morali ne le kmetje, temveč vsi prebivalci ob Dravi, zlasti od Ptuja proti hrvaški meji, biti plat zvona.

Predstavnik civilne iniciative kmetov zoper poplave Drave Darko Dobnik je prepričan, da so bile v Podravju poškodovane najboljše njive. Po njegovih besedah najhuje šele prihaja:

“V Sloveniji bomo postali ozko grlo, Avstrija bo do meje vse uredila, Hrvaška že ureja protipoplavno varnost, mi pa smo pozabljeno področje in če ne bomo striktno zahtevali, da se porečje Drave od Maribora do Središča ob Dravi uredi, da bo standard tak, kot za ostale občane ob rekah v Sloveniji, ne bo miru.

Ne le kmetje, tudi na Dravskih elektrarnah menijo, da bi že lahko oziroma morali ukrepati. Direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej:

“Potrebno je zagotoviti pretočnost z večjim koridorjem, odstranjevati zarast … Ni kritična samo struga, nekatera mesta so kritična, tam pride do izliva vode, ki povroči škodo. Mislim da bi z nekaterimi parcialni ukrepi lahko zmanjšali ta izliv vode iz reke Drave, vsaj pri teh vsakoletnih visokih vodah.”

Struga Drave pri nas namreč ni očiščena, čeprav Dravske elektrarne v Vodni sklad letno prispevajo milijone evrov, dodaja Trumpej.

Mitja Horvat, župan občine Duplek in predsednik lani ustanovljene delovne skupine poplave ob Dravi meni, da je treba zagotoviti stalen vir financiranja za te ukrepe. Dokler bo Drava tekla, bodo Dravske elektrarne imele od tega prihodek in del tega prihodka mora biti namenjen vzdrževanju porečja na našem območju, ne pa v integralni proračun.

Ne glede na milijonske zneske, ki jih prispevajo Dravske elektrarne, večjih protipoplavnih ukrepov ob Dravi pri nas ni bilo. So se pa protipoplavne zaščite po stoletnih poplavah novembra 2012 intenzivno lotili v obeh sosednjih državah, v Avstriji in na Hrvaškem. Na avstrijskem Koroškem ob mestu Labot, ki je bilo pred osmimi leti hudo poplavljeno, so severni sosedje že skoraj dokončali protipoplavni zid.

Resno so se protipoplavne zaščite ob Dravi lotili tudi na Hrvaškem. V tamkajšnji občini Cestica v vasi Virje-Brezje tik nasproti Ormoža ob Dravi zadnje leto raste protipoplavni zemeljski nasip. Štiri kilometre dolg zemeljski nasip gradijo od lanskega poletja, dela so na polovici, pojasnjuje načelnik hrvaške občine Cestica Mirko Korotaj:

“Avgusta lani smo začeli graditi nasip in dela bodo končana v 24 mesecih, se pravi avgusta 2021. Že zdaj se vidi, da dobro napredujejo, da je že pol narejenega, tako da smo lahko prepričani, da bo vse dokončano v roku. Zahvala za to gre dobremu načrtovanju in trudu podjetja Hrvaške vode, ki vodi ves projekt.”

Z nasipom bodo protipoplavno zaščitili več 100 hiš in gospodarskih poslopij v vasi Virje – Brezje, ki so bile v občini Cestica poplavljene ob stoletnih vodah leta 2012 in ki jih pogosto prizadene tudi jesensko deževje. Korotaj pravi, da so o gradnji nasipa prebivalstvo obveščali in se z njimi posvetovali. Drugače niti ne gre, poudarja Tomislav Jarmič s komunalnega oddelka Varaždinske županije:

“Treba je bilo prisluhniti lokalni skupnosti. Stvari se namreč rešujejo v občinah, v mestih. Država ima lahko kdaj celo več informacij in včasih je treba delovati že prej, ampak ljudje so tisti, ki imajo težave. Zato mora država poslušati, kaj se dogaja na terenu, da bi lahko težave rešili.”

V Sloveniji pa večina naših sogovornikov, ki živijo in delajo ob Dravi o tem, kakšni so protipoplavni načrti pri nas, ne vedo nič ali bore malo. Na Direkciji za vode pisno pojasnjujejo, da je Slovenija skupaj s Hrvaško sodelovala v evropskem projektu Frisco 1, kjer je pridobila štiri milijone evrov za pripravo ali dopolnitev strokovnih podlag. Polovica zneska – torej dva milijona evrov –  je šlo Sloveniji. V nadaljevanju projekta Frisco 2 oziroma 3, vrednega 3, 4 milijone evrov naj bi izvajali projekte na Kolpi in Dravi. Od 15. avgusta do 30. novembra letos naj bi pod gradom Borl za slab milijon evrov začeli urejati dodatni rečni rokav, so zapisali na Direkciji za vode.

Avstrijci so torej s protipoplavnimi ukrepi ob Dravi pri koncu, Hrvati na pol poti. Slovenci pa … lahko le upamo, da do poplav še leta ne bo prišlo.


06.06.2018

Južna obvoznica na Ptuju?

Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?


30.05.2018

Hrup iz Litostroja

Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.


23.05.2018

Nihče si ne zasluži take obravnave

Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.


16.05.2018

Zaraščene struge – katastrofalna poplavna varnost

Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?


09.05.2018

Ko podatki dobijo svojo ceno

Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.


25.04.2018

Bomo za praznike spet stali v kolonah?

Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.


18.04.2018

Do boljše podtalnice tudi s kanalizacijskim vodom čez vodovarstveno območje

Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja


11.04.2018

Graditelja hiše v primežu sosedov in nezakonitega upravnega postopka

Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.


04.04.2018

Kulturni festivali obsojeni na propad

Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.


28.03.2018

Požarno varnost uravnava trg 2

Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?


21.03.2018

Požarno varnost uravnava trg

Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.


14.03.2018

Težave s sistemom alarmiranja na Gorenjskem

Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.


07.03.2018

Rdeči alarm ob razmerah v domih za starejše

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.02.2018

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik


21.02.2018

Televizijski kvizi, ki ne prinašajo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefon

Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?


07.02.2018

Parkiranje v bližini bolnišnice v Šempetru – misija nemogoče!

V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka


31.01.2018

Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta

Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.


24.01.2018

Viagogo ali ViaNOgo

Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.


17.01.2018

Intimnopartnerski umori žensk so “napovedana” kazniva dejanja

V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.


10.01.2018

Anonimne prijave kot sredstvo diskreditacije

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov