Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Predlog nove uredbe želi, da 90 odstotkov državnih cest in 74 odstotkov železniških prog ne bo več sodilo med vire hrupa
Če bo tudi po medresorskem usklajevanju (uredb namreč ne sprejema državni zbor) vlada potrdila predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo že tretjič v zadnjih treh letih predlaga Ministrstvo za okolje in prostor, po javno dostopnih podatkih to pomeni, da vir hrupa denimo ne bodo več ceste:
med Trbovljami in Hrastnikom, Dravogradom in Radljami, pa odsek Kalce–Godovič, Kozina–Obrov, Vrhnika–Logatec, regionalna cesta Vipava–Ajdovščina, Ilirska Bistrica–Pivka, pa celoten odsek od Rašice prek Kočevja vse do hrvaške meje, in odseka med Ptujem in Ormožem ter Gornjo Radgono in Mursko Soboto.
Uredba bi namreč namesto zdaj veljavne opredelitve, ki med vire hrupa šteje vse železniške proge in pa vse tiste državne ceste, po katerih vozi vsaj milijon vozil na leto, kot vir hrupa opredelila le cesto, po kateri na leto pelje več kot tri milijone vozil oziroma nekaj več kot 8200 na dan, ne glede na to, kakšna in kako hrupna vozila so: če cesta ne bo imela takšnega prometa, ne bo več štela kot vir hrupa, zanjo ne bodo več obvezni monitoring in zakonski ukrepi, ki so nanj vezani.
Prav tako bodo kot vir hrupa in nato pod monitoringom le še tiste železniške proge, ki jih na leto prevozi več kot 30 tisoč vlakov.
Prevedeno v prakso: med vire hrupa ne bodo več sodile: celotna proga med Sežano, Divačo in Koprom, celotna gorenjska proga med Ljubljano in Jesenicami, trasa med Dobovo in Zidanim Mostom, Mariborom in Šentiljem. Prav tako ne proga Pragersko–Hodoš, med rekonstrukcijo katere so bili pred nekaj leti izvedeni več milijonov evrov vredni protihrupni ukrepi.
Ali če skušamo orisati spremembo na območju celotne države: če sta država oziroma upravljavec ceste po zdaj še veljavni uredbi morala paziti na hrup na skoraj 6000 km (5,937 km) cest, bi po novih merilih le še 637 km cest, torej na le enajstih odstotkih državnega cestnega omrežja. Pri železnicah pa bo od 1208 km glavnih in regionalnih železniških prog kot hrupnih priznanih le še 289 km prog, oziroma le še 24 odstotkov državnega železniškega omrežja.
Po novih merilih pod hrupne sodijo skoraj vsi kilometri avtocest in hitrih cest, močno pa se spreminja tudi določitev vira hrupa pri pristaniščih, skladiščih in odprtih prostorih za pretovor blaga.
Če je zdaj veljalo, da je tak prostor vir hrupa pri preseženih deset tisoč pretovorjenih tonah na leto, mora zdaj pretovorjena masa presegati 120 tisoč ton oziroma je merilo povečano za kar dvanajstkrat!
Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno niža zdaj že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Kaj vse se bo še spremenilo ter s kakšnimi argumenti pri Ministrstvu za okolje in prostor tako velike spremembe utemeljujejo, smo pojasnili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov