Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov