Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Nekateri člani Društva invalidov Zagorje ob Savi so močno razočarani nad vodstvom društva, predvsem nad predsednikom. Očitajo mu samovoljo, aroganco, da dela razliko med člani... Predsednik društva vse to zanika in zatrjuje, da imajo posamezni člani žaljiv odnos do vodstva, da enostavno rovarijo in ga skušajo odstraniti. Pravi, da gre za osebne zamere.
Ponavljajoči se klici iz neznane številke, ki se končajo po nekaj sekundah, lahko hitro postanejo nadležni. Podobno je z oglaševalci, ki ne odnehajo s klici, čeprav jim to izrecno naročite. Kako torej ravnati v takih primerih in kakšne so obveznosti operaterjev? V sredinem Žulju tudi o enostavnosti spreminjanja klicne identitete, ki za uporabnike mobilne telefonije lahko pomeni resno nevarnost.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Inšpekcijske službe so kadrovsko podhranjene, povprečna starost inšpektorjev je pogosto 50 let, pri delu so izpostavljeni tudi grožnjam.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Očala, ki navadno stanejo 150 evrov, zdaj ponujajo po ugodnih 35 evrov. Torbica, ki v trgovini stane 300 evrov, jo na spletni strani dobite že za 60 evrov, pametne telefone višjega cenovnega razreda pa delijo, kot bi bil zadnji dan na zemlji. So vam te ponudbe znane? In ali ste se kdaj s katero izmed njih opekli in nasedli neverjetni ceni? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli raziskujemo, kako se zavarovati in predvsem kako prepoznati spletne goljufe.
Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah lahko ob menjavah upravnika naletijo na nepričakovano količino težav, ki lahko vodijo tudi v sodne spore. Tak primer je Kajuhova 44 v Ljubljani, kjer se stanovalci že leto dni ukvarjajo z dvema upravnikoma v sporu, kar je pripeljalo tudi do dvojnih položnic za iste storitve. Zakonsko so vloge deležnikov slabo urejene, stanovanjska inšpekcija je kadrovsko zelo podhranjena, saj 5 inšpektorjev nadzira kar 60.000 večstanovanjskih stavb v Sloveniji.
Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?
Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov.
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence. Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor vre – nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora društva zatrjujejo, da si je predsednica, ne samo neupravičeno izplačevala honorarje, dnevnice in potne stroške, ampak je društvo enostavno ugrabila, saj ne upošteva sklepov izvršnega odbora. Neupravičeno naj bi si izplačala več kot 9000 evrov. Ta seveda vse zanika.
Dolgo je veljalo, da lahko v vozilo v garanciji posega le od izdelovalca vozil pooblaščeni, po pravilu dražji serviser. A le malo porabnikov ve, da že pet let – vse odkar velja uredba o skupnih izjemah – ni več tako. Razlike med cenami obveznega intervalnega servisa pri najdražjih pooblaščenih in najcenejših nepooblaščenih servisih so lahko tudi trikratne, a pri kakovostno opravljeni storitvi vse od tedaj, odkar velja uredba o skupnih izjemah, garancija ne bi smela biti vprašljiva. Pa je res tako? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli bomo preverili, kje lahko servisiramo vozilo, dokler garancija še velja, kakšne so razlike med cenami pooblaščenih in nepooblaščenih serviserjev in kakšne med tovarniško in podaljšano garancijo oz. jamstvom, ki ga ponujajo prodajalci vozil.
Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Položnice za plačilo komunalnih storitev so v Sloveniji res nekaj posebnega. Vsaka občina po svoje določa ceno oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter komunalnih storitev. Razumljivo bi bilo, če bi se cene v različnih občinah zaradi določenih stroškov razlikovale za nekaj centov, ne pa za več kot štirikratno razliko. Zanimive so tudi postavke na računih. Omrežnino plačujemo tako za odvajanje odpadnih voda kot za čiščenje odpadnih voda, pa omrežnino za odvajanje padavinskih voda ter za čiščenje padavinskih voda. Prav slednja postavka na računu je naravnost smešna, saj deževnica iz streh ni onesnažena. Še bolj zanimivo pa je, da nekatere občine uredbe in zakona glede padavinskih voda enostavno ne upoštevajo.
S 1. junijem se začenja kopalna sezona na morju, 15. tudi v rekah in jezerih in dobro je, da vemo, ali je voda v kateri se ob vročih dneh osvežimo, tudi čista in varna. Na osnovi podatkov in meritev za zadnja tri leta so pri Evropski okoljski agenciji prav vsa naša morska kopališča ocenili z odlično kakovostjo. Tudi vse naše celinske kopalne vode so za kopanje ustrezne. Zakaj lahko kljub poročilu Evropske komisije v kakovost kopalnih voda dvomimo?
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Neveljaven email naslov