Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Kljub mnenju RSK se pravila letos ne spreminjajo, letovanja pa imajo še višjo subvencijo
Zdravstvena letovanja oz “kolonije”, ki jih poznamo že desetletja, so v zadnjih letih vse bolj postajala tudi vrsta socialnega korektiva za otroke iz socialno najšibkejših okolij. Zato je zdravstvena zavarovalnica lani prvič glasneje opozorila pediatre in šolske zdravnike, da zahteva natančnejše dokumentiranje zdravstvene ogroženosti otrok, ter da bo to tudi nadzirala in v skrajnih primerih tudi kaznovala.
Odziv pediatrov je bil v precej bolj zadržanem izdajanju potrdil in na koncu lanskega poletja je ostalo neizkoriščenih več kot 40% sredstev namenjenih zdravstvenemu letovanju.
Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih za več kot 160.000€ manj sredstev kot lani in bo lahko letovalo 3600 otrok manj, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zdravstvene zavarovalnice in navodila Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki pediatrom narekuje bistveno ostrejše kriterije za presojo, kateri otroci so upravičeni do tovrstnega letovanja. Bo zaradi tega razkoraka tudi letos nekaj tisoč otrok ostalo brez letovanj?
Ko je RSK za pediatrijo sprejel po mnenju nekaterih zelo poostrene kriterije, je bila njegova članica tudi prim. Vesna Plevnik Vodušek, ki meni, da *RSK pogojev ni zaostril, pač pa da pediatrom odločitev olajšuje, saj v resnici vključuje ves spekter kroničnih obolenj. “Vsak pediater na primarni ravni ima zdaj pravzaprav olajšano odločanje o napotovanju svojih varovancev. Dokončna odločitev je vedno prepuščena pediatru, ki mora pri tem seveda sodelovati s starši. Do zapletov ne bi smelo prihajati.”
Pri ZZZS so se odločili, da mnenje RSK, za katerega so sicer sami zaprosili, ne bo odločujoče pri ugotavljanju morebitnih kršitev: “Stališča RSK razumemo kot smernico in ne kot formalno pravno zavezujoče stališče oz. akt. Ko se z vidika ZZZS odločamo, ali je pediater upravičeno ali neupravičeno izdal potrdilo, bomo upoštevali pravila 52. Člena iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da “otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, zavod sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji”. V praksi to pomeni, da pediater, ki bo poslal na letovanja otroka z zabeleženima dvema obiskoma pri zdravniku ali dvema hospitalizacijama, s strani ZZZS ne bo imel težav. Prav tako smo letos z drugačnim sofinanciranjem še zmanjšali delež, ki ga morajo doplačati starši, kar pomeni, da so zdravstvena letovanja letos še dostopnejša.” Sladjana Jelisavčić, vodja – direktorica Področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
Starši naj sami prevzamejo pobudo
Mesec pred letovanji zasedena le tretjina zmogljivosti ZPMS, ki je največji med izvajalci zdravstvenih letovanj in tako kot lani so tudi letos razlike med regijami zelo velike,opozarja Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Največ je odvisno od pediatrov, njihovega stališča in njihove zavzetosti za napotitev. A veliko pomeni tudi zavzetost staršev. Na terenu opažamo, da imajo starši še vedno težave s pridobivanjem potrdil, čeprav imajo otroci zadostne zdravstvene indikacije. Starše zato pozivamo, naj o morebitnih težavah obvestijo območno enoto ZZZS in skušajo rešiti problem, saj takim otrokom pravica do zdravstvenega letovanja gotovo pripada.”
* “1. Med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. RSK arbitrarno soglasno določi, da se za otroke, ki jih definiramo kot pogosteje bolne napravi starostna razmejitev in to : najmanj 6x letno za prebolevanje okužb zgornjih dihal ali drugih blažjih okužb za dojenčke in male otroke ter najmanj 4x letno za večje otroke. Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (n.pr. pri astmi) pa RSK meni, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj 2x letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. O tem presoja otrokov izbrani pediater upoštevajoč otrokovo zdravstveno stanje v celoti.”
“2. Dodatna indikacija zaradi zaostajanja v psihofizičnem razvoju po mnenju RSK za pediatrijo načeloma ni upravičena, razen če ima organizator zdravstvenega letovanja za takšno letovanje zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno in drugo oskrbo, ki sprejem takšnih varovancev in tudi spremljevalcev, če je to potrebno, omogoča.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Kljub mnenju RSK se pravila letos ne spreminjajo, letovanja pa imajo še višjo subvencijo
Zdravstvena letovanja oz “kolonije”, ki jih poznamo že desetletja, so v zadnjih letih vse bolj postajala tudi vrsta socialnega korektiva za otroke iz socialno najšibkejših okolij. Zato je zdravstvena zavarovalnica lani prvič glasneje opozorila pediatre in šolske zdravnike, da zahteva natančnejše dokumentiranje zdravstvene ogroženosti otrok, ter da bo to tudi nadzirala in v skrajnih primerih tudi kaznovala.
Odziv pediatrov je bil v precej bolj zadržanem izdajanju potrdil in na koncu lanskega poletja je ostalo neizkoriščenih več kot 40% sredstev namenjenih zdravstvenemu letovanju.
Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih za več kot 160.000€ manj sredstev kot lani in bo lahko letovalo 3600 otrok manj, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zdravstvene zavarovalnice in navodila Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki pediatrom narekuje bistveno ostrejše kriterije za presojo, kateri otroci so upravičeni do tovrstnega letovanja. Bo zaradi tega razkoraka tudi letos nekaj tisoč otrok ostalo brez letovanj?
Ko je RSK za pediatrijo sprejel po mnenju nekaterih zelo poostrene kriterije, je bila njegova članica tudi prim. Vesna Plevnik Vodušek, ki meni, da *RSK pogojev ni zaostril, pač pa da pediatrom odločitev olajšuje, saj v resnici vključuje ves spekter kroničnih obolenj. “Vsak pediater na primarni ravni ima zdaj pravzaprav olajšano odločanje o napotovanju svojih varovancev. Dokončna odločitev je vedno prepuščena pediatru, ki mora pri tem seveda sodelovati s starši. Do zapletov ne bi smelo prihajati.”
Pri ZZZS so se odločili, da mnenje RSK, za katerega so sicer sami zaprosili, ne bo odločujoče pri ugotavljanju morebitnih kršitev: “Stališča RSK razumemo kot smernico in ne kot formalno pravno zavezujoče stališče oz. akt. Ko se z vidika ZZZS odločamo, ali je pediater upravičeno ali neupravičeno izdal potrdilo, bomo upoštevali pravila 52. Člena iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da “otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, zavod sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji”. V praksi to pomeni, da pediater, ki bo poslal na letovanja otroka z zabeleženima dvema obiskoma pri zdravniku ali dvema hospitalizacijama, s strani ZZZS ne bo imel težav. Prav tako smo letos z drugačnim sofinanciranjem še zmanjšali delež, ki ga morajo doplačati starši, kar pomeni, da so zdravstvena letovanja letos še dostopnejša.” Sladjana Jelisavčić, vodja – direktorica Področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
Starši naj sami prevzamejo pobudo
Mesec pred letovanji zasedena le tretjina zmogljivosti ZPMS, ki je največji med izvajalci zdravstvenih letovanj in tako kot lani so tudi letos razlike med regijami zelo velike,opozarja Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Največ je odvisno od pediatrov, njihovega stališča in njihove zavzetosti za napotitev. A veliko pomeni tudi zavzetost staršev. Na terenu opažamo, da imajo starši še vedno težave s pridobivanjem potrdil, čeprav imajo otroci zadostne zdravstvene indikacije. Starše zato pozivamo, naj o morebitnih težavah obvestijo območno enoto ZZZS in skušajo rešiti problem, saj takim otrokom pravica do zdravstvenega letovanja gotovo pripada.”
* “1. Med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. RSK arbitrarno soglasno določi, da se za otroke, ki jih definiramo kot pogosteje bolne napravi starostna razmejitev in to : najmanj 6x letno za prebolevanje okužb zgornjih dihal ali drugih blažjih okužb za dojenčke in male otroke ter najmanj 4x letno za večje otroke. Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (n.pr. pri astmi) pa RSK meni, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj 2x letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. O tem presoja otrokov izbrani pediater upoštevajoč otrokovo zdravstveno stanje v celoti.”
“2. Dodatna indikacija zaradi zaostajanja v psihofizičnem razvoju po mnenju RSK za pediatrijo načeloma ni upravičena, razen če ima organizator zdravstvenega letovanja za takšno letovanje zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno in drugo oskrbo, ki sprejem takšnih varovancev in tudi spremljevalcev, če je to potrebno, omogoča.”
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov