Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov