Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Od smrtonosnih evropskih politik imajo največ tihotapci z ljudmi
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju bo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa bomo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Migrantski tokovi se premikajo. Kot ugotavlja Frontex, je v primerjavi z lani v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prispelo 94 odstotkov ljudi manj. Po drugi strani je več migrantov in beguncev prispelo v Španijo in Italijo. Prevladujoče mnenje v Italiji je, da jo je Evropska unija pustila na cedilu – zlasti pri razdelitvi migrantskega bremena.
Čez Sredozemlje je od začetka leta prišlo 94.444 migrantov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča Janko Petrovec, v Italiji trenutno nelegalno biva okoli pol milijona priseljencev, tudi iz vzhodne Evrope in od drugod. Levosredinska koalicija hoče migrantski tok omejiti že v Libiji: po eni strani s prizadevanji za zaprtje južne meje te države, po drugi pa s pomočjo libijski obalni straži, da bi ta zaustavila tihotapske čolne v svojem teritorialnem morju. Že konec avgusta naj bi vanj vplule tudi italijanske vojaške ladje.
V libijskih vodah prestrežene tihotapske čolne naj bi po novem dosledno vračali v Libijo, migrante pa v tamkajšnje namestitvene centre. Po mnenju Združenih narodov vladajo v njih nečloveške razmere. Socialni občutljivejši del italijanske javnosti se sprašuje, kakšna bo usoda humanitarnih organizacij, ki so doslej na morju rešile dobro tretjino vseh migrantov. Čeprav jim vstop v teritorialno morje Libije že doslej ni bil dovoljen, pa novi pravilnik o njihovem delovanju zdaj to prepoveduje.
Ob neupoštevanju pravil jim grozi, da migrantov ne bodo smele izkrcati v italijanskih pristaniščih. Strah, da bi se število smrti v Sredozemlju lahko še povečalo, je velik. Letos je morje že zahtevalo ‘rekordnih’ 2.378 življenj.
Italijanski novinar, ki je štiri leta raziskoval tihotapske mreže in delal intervjuje s tihotapci, Giampaolo Musomeci, je nekaj časa preživel na eni od zasebnih reševalnih ladij, ki ne bodo smele več vstopati v libijsko teritorialno morje, opiše čolne, s katerimi pošljejo ljudi na morje tihotapci. “Nazadnje sem videl tri 12-metrske napihljive čolne, v katere so strpali po 135 ljudi. S tako natrpanim gumijastim čolnom je popolnoma nemogoče prečkati morje.”
Po mnenju Musomecija z vse težjo dostopnostjo migrantskih poti Evropa dela največjo uslugo prav tihotapcem. Gre za zelo sposobne ljudi, ki se znajo prilagoditi vsakim razmeram.
“Če le upravljaš s plovilom, zaslužiš zelo malo. Če obvladuješ mrežo, ti to prinaša milijone ali celo milijarde denarja na črno, ki ga ni mogoče izslediti in gre naravnost v tvoj žep. Ta denar lahko potem naložiš v kak zakonit posel. To so ljudje, ki imajo v lasti na ducate vil denimo na obalah turške Anatolije.”
Po ocenah Bruslja naj bi tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Musomeci pa ocenjuje, da je ta znesek bistveno višji – 4 milijarde evrov. Ker tihotapci ne uporabljajo uradnih finančnih ustanov, je toku tega denarja zelo težko slediti.
“Če smo zelo cinični in pustimo ob strani vso bolečino in trpljenje ter pogledamo le ekonomski vidik, potem pot čez Sredozemsko morje prinaša ogromno denarja. Ne vemo, kam gre ta denar. Si Evropa v času terorističnih napadov, strahu in organiziranega kriminala lahko to privošči? Lahko dopustimo, da poslujejo z gotovino kar tako? Mislim, da ne.”
Prosilec za azil iz Eritreje opiše svojo pot do Slovenije. Pravi, da so razmere grozne. Veliko ljudi ubijejo, ker ne morejo plačati tega, kar vedno znova zahtevajo tihotapci. Številne družine obubožajo.
“Številni umrejo zaradi žeje. Otroci umirajo, ker ne dobijo dovolj vode. Ves dan smo dobili samo kos kruha in zelo malo vode. Na lastne oči sem videl, kako so moji sopotniki umirali.”
Tihotapci po izkušnjah sogovornika poznajo samo nasilje. Še posebej nevarna je pot za ženske.
“Imajo dovolj denarja, a vedno hočejo še. Ne glede na vse. Ko vidijo kakšno lepo dekle, jo posilijo. Številne Eritrejke so posilili. Številne so zanosile. Številne so umrle.”
Musomeci meni, da bi Evropa namesto takih norosti, kot je omejevanje migrantskih tokov, morala poskrbeti za temeljno solidarnost in zagotoviti humanitarne koridorje. Tako bi tihotapce prikrajšala za 80 odstotkov posla.
“Evropska politika je popolnoma shizofrena. Že vsaj 15 let videvamo čolne, ki prihajajo na Lampeduso in Sicilijo. Ne gre za izredne razmere, gre za strukturno vprašanje. Pred dvema letoma se je begunec iz Sirije lahko odločil, ali se bo podal na balkansko pot ali pa bo skušal pobegniti čez Libijo. Danes je prisiljen iti čez Libijo in tvegati življenje. Kljub temu mislim, da jih ni mogoče ustaviti.”
Predlog italijanskih oblasti, da bi v libijske teritorialne vode poslali vojne ladje, so v Amnesty International označili za sramoten poskus izogibanja dolžnosti. To je sicer značilno za številne evropske države. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije poudarja, da je Evropa odgovorna za tragedije, ki se dogajajo. “Lahko tudi rečemo, da so te evropske politike smrtonosne.”
Rezultati raziskave UNICEF-a kažejo, da za večino otrok v Afriki, ki bežijo od doma, pot v Evropo ni njihova prva izbira. Na nevarno pot čez osrednje Sredozemlje se podajo zaradi travm in sistematičnih zlorab, ki so jim priča v Libiji.
Ob tako imenovani migrantski krizi leta 2015 je v Sredozemskem morju življenje izgubilo 3.784 ljudi, po zaprtju balkanske poti se je leta 2016 število mrtvih povečalo na 5.143, letos je utonilo že več kot 2.370 moških, žensk in otrok.
Leta 2014 je slovenska policija obravnavala 751 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2015, v času tako imenovane migrantske krize, 483, v letu po postavitvi žice pa se je število povzpelo na 1.121. V prvi polovici tega leta je bilo teh prehodov že več kot 780.
Musomeci opaža, da Evropa vse bolj postaja trdnjava, s čimer hrani se hrani kriminal. “To je čudaško, če ne že povsem noro.”
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov