Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Vlaki sicer so, ampak ne vozijo
Vožnja z vlakom je od nekdaj veljala za udobno, poceni, varno, preprosto tudi z veliko prtljage, brez gneče na cesti. Ob izrazu “Na morje z vlakom” morda pomislimo celo na oglas Slovenskih železnic za tako potovanje do Obale. In zakaj ne?
Vozni red vlakov med tednom na spletni strani Slovenskih železnic obeta kar štiri termine od Ljubljane do Kopra. A le obeta. Naša izbira je bil vlak, ki gre iz Ljubljane dobrih 15 minut pred deseto dopoldne, a namesto tega sta na potnike za Koper čakala dva avtobusa. Prvi pelje naravnost v Koper po avtocesti, drugi po ovinkih in vmesnih železniških postajah. Prav tako je potovanje proti glavnemu mestu možno z direktnim avtobusom ali z avtobusom do Divače in potem prestop na vlak do Ljubljane.
Prve nadomestne avtobusne prevoze so na Slovenskih železnicah vzpostavili že po katastrofalnem žledu, ko je bila proti Primorski popolna prekinitev potniškega prometa. A zdaj je od tega vendarle minilo več kot tri leta, nadomestni prevozi pa še kar ostajajo. Kot je pojasnil Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah, imajo kot železniški prevoznik načrt, da vozijo z vlakom, ko pa se na progi zgodijo kakšne izrednosti, lahko upravljavec železniške infrastrukture promet prekine ali zmanjša:
“Gre za to, da na tej progi od Ljubljane proti Kopru že dalj časa izvajajo gradbena dela za posodobitev proge. Na drugi strani pa zaradi vse večjega prometa in samo enotirne proge nastanejo ozka grla, zaradi katerih upravljavec sprejme ukrepe, da je za določene vlake organiziran nadomestni avtobusni prevoz.”
Avtobusi so sicer hitrejši, iz Ljubljane do Kopra je pripeljal v slabi uri in pol, vožnja v obratni smeri v kombinaciji avtobus do Divače in prestop na vlak do Ljubljane pa slabe tri ure. Miloš Rovšnik: “Naši vlaki niso počasni, dosegajo lahko hitrosti tudi od 140 do 200 kilometrov na uro, ampak infrastruktura ne omogoča, da bi takšne hitrosti tudi razvili. Država je tista, ki gradi ceste ali železnice.”
Tudi v prihodnje se nadomestnim avtobusnim prevozom ne bodo mogli izogniti zaradi neprestanih gradbenih del pravijo na Slovenskih železnicah. Ker pa je zgrajen tudi avtocestni križ, bodo tega izkoristili tudi za konkuriranje z avtobusi. Tak primer je tudi nova hitra linija od Ljubljane do Trsta z avtobusom in potem do Rima s hitrimi vlaki ki naj ne bi traja več kot sedem ur. Za primerjavo, iz Ljubljane do Murske Sobote vlaki, vsaj kot piše na spletni strani Slovenskih železnic, v povprečju vozijo približno 4 ure, z redkimi izjemami manj.
Kakšen pa je komentar na obstoječo železniško infrastrukturo na Ministrstvo za infrastrukturo? Magistrica Vlasta Kampoš Jerenec, vodja sektorja za železnice in žičnice na direktoratu za kopenski promet: »Letos smo sprejeli nacionalni program razvoja prometne infrastrukture do leta 2030. Opredeljeni so vsi ukrepi, potrebna finančna sredstva in jaz verjamem, da če se bo šlo v realizacijo programa, da se bodo razmere izboljšale. Sredstva tako dolgo zagotovljena ne moremo reči, da so. Težava pri zagotavljanju sredstev bo, tako kot vedno za vse stvari.«
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Vlaki sicer so, ampak ne vozijo
Vožnja z vlakom je od nekdaj veljala za udobno, poceni, varno, preprosto tudi z veliko prtljage, brez gneče na cesti. Ob izrazu “Na morje z vlakom” morda pomislimo celo na oglas Slovenskih železnic za tako potovanje do Obale. In zakaj ne?
Vozni red vlakov med tednom na spletni strani Slovenskih železnic obeta kar štiri termine od Ljubljane do Kopra. A le obeta. Naša izbira je bil vlak, ki gre iz Ljubljane dobrih 15 minut pred deseto dopoldne, a namesto tega sta na potnike za Koper čakala dva avtobusa. Prvi pelje naravnost v Koper po avtocesti, drugi po ovinkih in vmesnih železniških postajah. Prav tako je potovanje proti glavnemu mestu možno z direktnim avtobusom ali z avtobusom do Divače in potem prestop na vlak do Ljubljane.
Prve nadomestne avtobusne prevoze so na Slovenskih železnicah vzpostavili že po katastrofalnem žledu, ko je bila proti Primorski popolna prekinitev potniškega prometa. A zdaj je od tega vendarle minilo več kot tri leta, nadomestni prevozi pa še kar ostajajo. Kot je pojasnil Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah, imajo kot železniški prevoznik načrt, da vozijo z vlakom, ko pa se na progi zgodijo kakšne izrednosti, lahko upravljavec železniške infrastrukture promet prekine ali zmanjša:
“Gre za to, da na tej progi od Ljubljane proti Kopru že dalj časa izvajajo gradbena dela za posodobitev proge. Na drugi strani pa zaradi vse večjega prometa in samo enotirne proge nastanejo ozka grla, zaradi katerih upravljavec sprejme ukrepe, da je za določene vlake organiziran nadomestni avtobusni prevoz.”
Avtobusi so sicer hitrejši, iz Ljubljane do Kopra je pripeljal v slabi uri in pol, vožnja v obratni smeri v kombinaciji avtobus do Divače in prestop na vlak do Ljubljane pa slabe tri ure. Miloš Rovšnik: “Naši vlaki niso počasni, dosegajo lahko hitrosti tudi od 140 do 200 kilometrov na uro, ampak infrastruktura ne omogoča, da bi takšne hitrosti tudi razvili. Država je tista, ki gradi ceste ali železnice.”
Tudi v prihodnje se nadomestnim avtobusnim prevozom ne bodo mogli izogniti zaradi neprestanih gradbenih del pravijo na Slovenskih železnicah. Ker pa je zgrajen tudi avtocestni križ, bodo tega izkoristili tudi za konkuriranje z avtobusi. Tak primer je tudi nova hitra linija od Ljubljane do Trsta z avtobusom in potem do Rima s hitrimi vlaki ki naj ne bi traja več kot sedem ur. Za primerjavo, iz Ljubljane do Murske Sobote vlaki, vsaj kot piše na spletni strani Slovenskih železnic, v povprečju vozijo približno 4 ure, z redkimi izjemami manj.
Kakšen pa je komentar na obstoječo železniško infrastrukturo na Ministrstvo za infrastrukturo? Magistrica Vlasta Kampoš Jerenec, vodja sektorja za železnice in žičnice na direktoratu za kopenski promet: »Letos smo sprejeli nacionalni program razvoja prometne infrastrukture do leta 2030. Opredeljeni so vsi ukrepi, potrebna finančna sredstva in jaz verjamem, da če se bo šlo v realizacijo programa, da se bodo razmere izboljšale. Sredstva tako dolgo zagotovljena ne moremo reči, da so. Težava pri zagotavljanju sredstev bo, tako kot vedno za vse stvari.«
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov