»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.

Vlaki sicer so, ampak ne vozijo

Vožnja z vlakom je od nekdaj veljala za udobno, poceni, varno, preprosto tudi z veliko prtljage, brez gneče na cesti. Ob izrazu “Na morje z vlakom” morda pomislimo celo na oglas Slovenskih železnic za tako potovanje do Obale. In zakaj ne?

Vozni red vlakov med tednom na spletni strani Slovenskih železnic obeta kar štiri termine od Ljubljane do Kopra. A le obeta. Naša izbira je bil vlak, ki gre iz Ljubljane dobrih 15 minut pred deseto dopoldne, a namesto tega sta na potnike za Koper čakala dva avtobusa. Prvi pelje naravnost v Koper po avtocesti, drugi po ovinkih in vmesnih železniških postajah. Prav tako je potovanje proti glavnemu mestu možno z direktnim avtobusom ali z avtobusom do Divače in potem prestop na vlak do Ljubljane.

Prve nadomestne avtobusne prevoze so na Slovenskih železnicah vzpostavili že po katastrofalnem žledu, ko je bila proti Primorski popolna prekinitev potniškega prometa. A zdaj je od tega vendarle minilo več kot tri leta, nadomestni prevozi pa še kar ostajajo. Kot je pojasnil Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah, imajo kot železniški prevoznik načrt, da vozijo z vlakom, ko pa se na progi zgodijo kakšne izrednosti, lahko upravljavec železniške infrastrukture promet prekine ali zmanjša:

“Gre za to, da na tej progi od Ljubljane proti Kopru že dalj časa izvajajo gradbena dela za posodobitev proge. Na drugi strani pa zaradi vse večjega prometa in samo enotirne proge nastanejo ozka grla, zaradi katerih upravljavec sprejme ukrepe, da je za določene vlake organiziran nadomestni avtobusni prevoz.”

Avtobusi so sicer hitrejši, iz Ljubljane do Kopra je pripeljal v  slabi uri in pol, vožnja v obratni smeri v kombinaciji avtobus do Divače in prestop na vlak do Ljubljane pa slabe tri ure. Miloš Rovšnik: “Naši vlaki niso počasni, dosegajo lahko hitrosti tudi od 140 do 200 kilometrov na uro, ampak infrastruktura ne omogoča, da bi takšne hitrosti tudi razvili. Država je tista, ki gradi ceste ali železnice.”

Tudi v prihodnje se nadomestnim avtobusnim prevozom ne bodo mogli izogniti zaradi neprestanih gradbenih del pravijo na Slovenskih železnicah. Ker pa je zgrajen tudi avtocestni križ, bodo tega izkoristili tudi za konkuriranje z avtobusi. Tak primer je tudi  nova hitra linija od Ljubljane do Trsta z avtobusom in potem do Rima s hitrimi vlaki ki naj ne bi traja več kot sedem ur. Za primerjavo, iz Ljubljane do Murske Sobote vlaki, vsaj kot piše na spletni strani Slovenskih železnic, v povprečju vozijo približno 4 ure, z redkimi izjemami manj.

Kakšen pa je komentar na obstoječo železniško infrastrukturo na Ministrstvo za infrastrukturo? Magistrica Vlasta Kampoš Jerenec, vodja sektorja za železnice in žičnice na direktoratu za kopenski promet: »Letos smo sprejeli nacionalni program razvoja prometne infrastrukture do leta 2030. Opredeljeni so vsi ukrepi, potrebna finančna sredstva in jaz verjamem, da če se bo šlo v realizacijo programa, da se bodo razmere izboljšale. Sredstva tako dolgo zagotovljena ne moremo reči, da so. Težava pri zagotavljanju sredstev bo, tako kot vedno za vse stvari.«