Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov