Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov