Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
Pred ginekološko kliniko v Ljubljani se že dlje časa shajajo 'Božji otroci', skupina, ki verjame, da je splav umor. Čeprav ne povzročajo nobenih kršitev javnega reda in miru, nekatere ženske njihovo delovanje doživljajo kot hudo nadlegovanje. V 55. členu Slovenske ustave piše, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. V ustavi je opredeljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Vse te pravice so zapisane z razlogom.
Operaterji kabelske, internetne in satelitske televizije so na potrošnike že prevalili stroške, nastale zaradi posebnih zahtev komercialnega ponudnika TV programov. Podražitev pa še ni konec, saj je trg nekonkurenčen, regulatorji pa ne delujejo. Zakaj imamo ohromljen in nekonkurenčen trg, zaradi česar za televizijo in internet plačujemo več kot drugod po Evropi?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2016 opravil skoraj 3.500 nadzorov nad bolniškimi odsotnostmi. V 205 primerih je pri tem ugotovil kršitev. Kako in s kakšnimi pristojnostmi ZZZS izvaja te kontrole in zakaj specialisti medicine dela opozarjajo, da nadzor nikakor ne bi smel biti glavni način boja za manj bolniških odsotnosti, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kmetje v spodnji Vipavski dolini so siti obljub in sprenevedanja o obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. Zgrajen je bil pred vsega 30 leti, a so po njegovi dograditvi ga niso niti redno vzdrževali, kaj šele skrbeli za obnovo. Prišlo je tako daleč, da je inšpekcija lani poleti celo prepovedala namakanje iz zajetja, saj so v vodi ugotovili presežne vrednosti bakterij fekalnega izvora.
V Kranjski Gori propada počitniški dom, ki je v lasti Slovenskih železnic. Še pred leti so v njem počitnikovali šolski in predšolski otroci, turisti, počitnikovali pa so tudi uslužbenci Slovenskih železnic. Najemnici doma se je iztekla petletna najemna pogodba, na Slovenskih železnicah pa niso bili več pripravljeni pogodbe podaljšati za pet let, temveč samo za eno leto, kar pa se najemnici zaradi vlaganja v objekt ne bi izplačalo. Tako danes dom propada in je sramota tako za občino kot za Slovenske železnice.
V Sloveniji deluje približno 90 detektivov z licenco, podjetij, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, pa je več kot 300. Ta podjetja nas med drugim lahko preverjajo, ko smo na bolniški, čeprav gre za dejavnost, ki je v zakonu opredeljena kot detektivska dejavnost. Zakaj je sporno, če lahko po nas poizveduje kdorkoli? Zakaj so posamezniki, ki nimajo detektivske licence, podvrženi manjšemu nadzoru, kot detektivi z licenco?
Visokonapetostni daljnovod Cirkovce – Pince že šest let razburja ljudi v vaseh, kjer je predvidena trasa. Šest let upiranja, pogajanj in protestov zaradi daljnovoda ob stanovanjskih hišah je bilo zaman, saj je zdaj jasno, da niso dosegli ničesar. A vaščani Póbrežja in Šturmovcev v občini Videm se ne dajo in od ELESa zahtevajo, da daljnovod vkoplje pod zemljo. Daniel Poslek preverja, zakaj vkop za ELES ne pride v poštev in o drugih povsem nasprotnih stališčih vseh vpletenih.
Spremenjena socialna zakonodaja s februarjem ukinja zaznambe na nepremičninah in vračanje varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, a le pod določenimi pogoji. Kakšni so, kdo bo po novem pomoč lahko prejemal brez strahu pred vračilom, komu bo lastnina še zmeraj ovira do socialne pomoči, se bo država odrekla tudi že ustvarjenim dolgovom, je pojasnila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava deregulirati poklic turističnega vodnika. Turistični vodniki so na nogah. Prepričani so, da bo trg poskrbel predvsem za dobiček, ne za kakovost. Zagovorniki po drugi strani mislijo, da bo prav trg vse uredil. Bo Slovenija deregulirala ta poklic zaradi zahtev Evropske unije in zakaj naše sosednje države vztrajajo pri regulaciji? Kakšni so argumenti za deregulacijo?
Šport in kultura sta najbrž poglavitni področji, ki majhen narod naredita znanega in priznanega. Pri športu nam gre dobro, nasprotno pa je slika precej drugačna v kulturi in kulturni dediščini. Prirodoslovni muzeji so ena temeljnih ustanov, ki jih imajo narodi vse od razsvetljenstva, če ne kar od renesanse naprej, in če rečemo, da so tudi narodova osebna izkaznica, potem je naša precej razcefrana in že dolgo pretečena. Že nekaj let, če ne kar desetletij, zaposleni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije opozarjajo na neprimerne prostore in nizke standarde, ki ne dosegajo zakonsko določenih normativov za hranjenje kulturne dediščine, to pa pomeni tudi propadanje muzejskega gradiva. Zakaj se nič ne premakne, pa čeprav so načrti za nov muzej narejeni, zemljišče kupljeno, smo vprašali na ministrstvo za kulturo, odgovorno za Prirodoslovni muzej Slovenije.
Pred časom smo izpostavili problematiko prirejanja okoliščin poškodb na javnih ali zasebnih površinah, za kar po naših informacijah v številnih primerih poskrbijo ali odškodninske družbe ali celo nekateri odvetniki. Ker je takšno početje nezakonito, tokrat zgodbo nadaljujemo tudi s pojasnili iz odvetniških vrst, še prej pa smo preverili, kakšne posledice so imela naša razkritja o primerih povsem izmišljenih škodnih okoliščinah.
Tudi v letošnjem letu smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na številne teme, ki tako ali drugače krhajo naše pravice. Izkoriščanje posameznika pogosto gre z roko v roki z izkoriščanjem okolja, zato se nam bo pri pregledu oddaj Kje pa vas čevelj žuli v letu 2016 s svojimi komentarji pridružil filozof in okoljski analitik Luka Omladič.
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
Slovenija je v ustavo vpisala pravico do pitne vode, hkrati pa bo z uredbo državni nadzor nad pitno vodo, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov. Teh je v Sloveniji več kot sto. Kako upravičeni so pomisleki, da uredba prinaša nevarnost za to, da rezultati ne bodo več realni? Kako velike so razlike med rezultati državnega in notranjega nadzora pitne vode? Najnovejše evropsko poročilo kaže, da je Slovenija na repu evropskih držav, kar zadeva mikrobiološko skladnost vzorcev pitne vode. Bo uredba prinesla tudi višjo vodarino?
Pod drobnogled bomo vzeli reševalne prevoze. Čeprav ima zdravstvena zavarovalnica jasno določena pravila o tem, kdaj in komu pripada nenujni prevoz z rešilnim vozilom, praksa kaže, do so predpisi precej neusklajeni in potrebni sprememb. Na eni strani lahko bolniki sicer prosto izbirajo specialista, a zavarovalnica krije prevoz samo do najbližjega. Zapleti nastajajo tudi zaradi dolgih čakalnih dob. Zaradi njih bolniki iščejo zdravljenje v drugih krajih. In če se tja odpeljejo z rešilnim vozilom, jih lahko to stane celo premoženje.
Smrt petletnika iz Bregane zaradi okužbe s salmonelo, s katero naj bi se celotna družina okužila pri uživanju kokošjih jajc, uvoženih s Poljske, je pred dobrim mesecem na Hrvaškem sprožila plaz vprašanj o tem, kako nadzirana je hrana na hrvaškem tržišču, sploh tista iz uvoza. Hrvaški potrošniki pa so skozi niz primerov oporečnega mesa vse bolj spoznavali, od kod vse prihaja hrana na njihove krožnike in kako globalna trgovina z lahkoto obvladuje trg tudi s pomočjo luknjaste zakonodajo. Najpogosteje na račun kakovosti. Kaj bi se morali slovenski potrošniki naučiti iz tega primera in kako vemo, da snovi za lekcije že ni na naših policah? Kakšen je nadzor nad mesom in jajci pri nas, se bistveno razlikuje od hrvaškega, od kod jih mi uvažamo in ali lahko oporečna živila prek hrvaških in tujih trgovcev zaidejo tudi na naše police?
Januarja 2013 je nesreča prazne gondole zaustavila žičnico na Kanin. Po črnih oblakih, ki so vedrili nad goro dobri dve leti in pol, je občina Bovec prevzela Kanin v svoje roke in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.
V tokratni oddaji razkrivamo izkoriščanje tujih delavcev v znanem podjetju iz Ajdovščine, ki je v lasti enega od najbogatejših Slovencev. Sum kaznivih dejanj pri posredovanju tuje delovne sile na Primorskem preiskujejo tudi policisti. Kaznivega dejanja je osumljena tudi tuja pravna oseba, prek katere so bili predvsem Bolgari in Makedonci napoteni na delo v to podjetje. Odšli smo preverit, in čeprav so nam skušali preprečiti stik z ljudmi, smo posneli nekaj izjav delavcev, ki so brez prostega dne delali tudi po 350 ur na mesec, plačilnih list niso prejemali, delali so po bolgarski zakonodaji. V studiu se nam bo pridružil Goran Lukič z Migrantske svetovalnice.
V Sloveniji smo se odločili pravico do pitne vode zapisati tudi v ustavo, državljani in državljanke pa si vsekakor najbolj želimo čisto vodo v vodovodih in kozarcih. Da voda predstavlja vse večje bogastvo, spoznavajo tudi v Pomurju, kjer so po desetletjih prepričevanj in dogovarjanja lani vendarle predali v uporabo daleč največji in najdražji regijski projekt Pomurski vodovod, za katerega sta večino – od približno 150 milijonov evrov – prispevala Kohezijski sklad Evropske unije in naša država. Ker se 27 občin zdaj ne more dogovoriti ne o upravljanju vodovoda ne o ceni vode, jim Ministrstvo za okolje in prostor, ki je projekt vodilo, grozi celo z vračanjem evropskega denarja. Kje in zakaj se zatika?
Prometne nesreče, nezgode na javnih površinah pa tudi tiste pri zasebnikih. Vse to že nekaj časa niso le nesreče pri katerih bi ostalo le pri dogodku kot takšnem ampak se razvijejo v boj za čim višjo odškodnino prizadetemu. Vse lepo in prav do točke, ko so prikazane dejanske okoliščine nesreče, a številni posamezniki ter tudi posebej za to specializirane družbe so ugotovili, da je zaslužek na tuji nesreči bistveno višji, če se okoliščine nesreče prilagodijo. Da so ti primeri izjemno pogosti, kažejo podatki zavarovalnic.
Neveljaven email naslov