Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najugodnejšo banko
Nov val podražitev bančnih storitev, ki sledijo tistim poletnim, pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so “podražitve, ki jih pri njih spremljajo na dva meseca neka redna praksa, pocenitev bančnih storitev pa v zadnjih dveh letih niso zaznali”.
Kar 1,5% visoka provizija za nakupe s kartico na Hrvaškem in drugih državah EU brez evra
Jesen prinaša podražitev osnovnih storitev, nekatere banke pa uvajajo tudi povsem nova, dokaj nenavadna nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico (debetno) ali plačilno kartico v tujini (tudi Mastercard) , kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu provizije. To bosta s 1.novembrom uvedli NLB in Unicredit banka. “Če boste na Hrvaškem v trgovini med dopustom zapravili recimo 1000 evrov, vam bo banka zaračunala 15 evrov nadomestila oziroma provizije”, pravi Alina Meško iz ZPS.
Višje provizije za dvige na bankomatih in pri vsaki transakciji v tujini
Enako 1,5 odstotno nadomestilo vam bosta banki zaračunali za izvedbo transakcij, ki niso v evrih (če recimo plačujete položnice za hišo na Hrvaškem). Tudi pri dvigu na bankomatu vam bo po novem vaša banka zaračunala še višje provizije, okoli 2 do 3 evre za vsak dvig prek bankomata v tujini. Le 4 banke znotraj Euro območja ne zaračunavajo dvigov na bankomatih (BKS, Sparcasse, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica Vipava)- komitentom omogočajo brezplačne dvige povsod v EU. Hkrati pa vas bodo banke skušale “ogoljufati” pri dvigu v tujini tudi pri menjavi po deviznem tečaju. Če vam banke menjajo po domačem tečaju, boste plačali še več. “Potrebno je biti zelo pozoren. Kadar dvigujete denar zunaj evro območja, vedno izberite izplačilo v lokalni valuti, nikoli ne izberite konverzije. Če boste izbrali konverzijo bo banka izvedla menjavo po tečaju vaše banke, če pa izberete lokalno banko pa po njihovem tečaju, kar je ceneje. Izberite torej dvig v lokalni valuti brez konverzije” dodaja Alina Meško. Če boste plačevali položnice v državi EU, ki nima evra kot uradnega plačilnega sredstva recimo na Poljskem, Madžarskem, Češkem vam bo vaša banka zaračunala za plačilo položnice celo 12 evrov ali več.
Banke napovedanih podražitev ne označujejo ustrezno
Banka vas mora vsaj dva meseca prej obvestiti o podražitvah. Alina Meško: “Ko sem za vašo oddajo preverjala in prek spletnih straneh iskala podatke o tem, kakšne so te napovedane podražitve je bilo to pri nekaterih bankah nemogoče najti. Ker pri eni od bank nisem zasledila jasnih oznak podražitev, sem poklicala na banko in skupaj s prijazno operaterko sva morali še dve minuti iskali konkretne podražitve in podatke o teh skupaj. Nemogoče je bilo najti podate o podražitvah pri Abanki”.ravilna označitev je kratka in jedrnata. Nekatere banke so jasno označile da bo podražitev od 1.10.2017 naprej in z drugo barvo kaj konkretno bo dražje. Sicer komitenti dobijo neka obvestila, a niso jasno vidna in razlike in primerjave zato niso možne, da bi ugotovili katere so konkretne spremembe.
Letos za tretjino več podražitev kot lani
V letu 2016 smo bili deležni 21 podražitev, leto poprej pa 84, a so nam banke takrat ponudile tudi nekaj (10) cenejših produktov. Spremembe to jesen predstavljajo pri Abanki, Unicreditu, NLB, Intesi Sanpaulo in pri Delavski hranilnici. Abanka dviguje storitve osebnega računa in plačilo položnice, pri Unicreditu dvigujejo dvig na bankomatu, pri Intesi ceno trajnika, pri Delavski hranilnici pa uvajajo vpogled v stanje na bankomatu (dvig bo še vedno brezplačen, če pa boste samo pogledali kakšno stanje imate, boste zato plačali 0,23 evra).
Podražitve zaradi nove napovedi EU o poenotenju cen bančnih storitev v EU in zaščite potrošnikov
Slabše poslovanje bank banke prevalijo na potrošnike. V prvem poletju 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 10 % manj kot lani. Evropska komisija želi znižati nadomestila za čezmejne transakcije v Evropski uniji v valutah, ki niso evro. Tako je v začetku leta predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah. Ta vključuje ukrepe glede nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri čezmejnih transakcijah. Področje zamenjave valut pri izvrševanju plačil ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih v državah z drugo valuto, kot je valuta države, iz katere prihaja potrošnik ni urejeno in banke potrošniku ne omogočajo transparenten vpogled pred izvedbo menjave valute ali vpogled v stroške teh prenosov in menjav. Javna razprava EK pred uveljavitvijo regulative je verjetno ključen razlog za podražitve.
Vsaka banka mora najti vzdržen poslovni model, ne more v nedogled zviševati cen
“Te regulative so namenjene varovanju potrošnikov, ne pa da banke očitno lovijo še zadnji čas, da lahko potrošnike še malo oskubijo, to pa je nekorektno do potrošnikov. Manjši dobiček je še vedno dobiček, ne vidim razloga, da bi morale banke zato cene storitev nenehno dražiti. Banka mora najti vzdržen model in ne v nedogled dražiti storitve.” je še dejala Alina Meško.
Zamenjajte banko!
“Mi potrošniki, uporabniki smo tisti, ki lahko izberemo banko! Jaz se lahko odločim, kam bom ta mesečni znesek odnesla, kje bom imela odprt račun prek katerega bom plačevala položnice. Razlike med bankami so zelo velike. Če je vaša med dražjimi, se odločite in zamenjajte banko. To je tudi sporočilo bankam, ki so drage, da ne bomo več plačevali visokih nadomestil.” še dodaja Alina Meško
Uporabite primerjalnik ZPS
Primerjalnik vam omogoča vpogled v to, koliko plačujete za storitve in kaj se vam bolj izplača, katerega banka, kateri paket. Tako ugotovitve, ali je vaša banka med dražjimi glede na storitve, ki jih uporabljate.
Na kaj pazimo pri izbiri banke?
Pri izbiri najprimernejše banke so poleg stroškov plačilnih storitev pomembni tudi drugi kriteriji (stroški kreditov in drugi stroški plačilnega prometa, obrestne mere varčevanj, varnost in kakovost spletne banke, dostopnost banke, odnos do komitentov itn.) zapišejo pri ZPS. V primerjavo so v primerjalniku vključili le najpomembnejša nadomestila, ki jih banke zaračunavajo, in izhajali iz čim bolj reprezentativnega načina poslovanja potrošnika, je dejanski strošek poslovanja z banko lahko drugačen.
Zakaj je težko primerjati ponudbe bank?
Primerjalnik omogoča primerjavo, ker je enostaven za uporabo, vzeti si pa morate malo časa. Vnesete koliko položnic plačate mesečno, koliko trajnikov, direktnih obremenitev, koliko imate trajnikov, kolikokrat dvigujete na bankomatu in ali imate kartico z odloženim plačilom. “Rezultat pa je letni strošek vseh bank in hranilnic. Tako ugotovite, kje ste in kje bi lahko bili.” pojasnjuje Alina Meško.
Razlika med najcenejšo (80) in najdražjo za enako storitev (280) je 180 evrov
Pri plačilu na okencu, ki je najdražji način. Najcenejša je Delavska hranilnica, druga je Primorska hranilnica Vipava sledi Hranilnica Lon (60-80 evrov), najdražja pa sta Unicredit banka in Sperbank (240 evrov). Prek spleta pa je najcenejši v paketu ravno Sperbank. Med drugimi so nadomestila za uporabo kartice z odločenim plačilom (za nakupe prek spleta recimo) stroški tudi do 30 evrov, cene se višajo za 10, 15, 18 odstotkov letno. Pazite na pakete.
Paketi so lahko zavajajoči, čeprav so cenejši premislite ali res potrebujete vse storitve
Premislite kaj vse potrebujete, primerjava med storitvami pa je težka, uporabite primerjalnik, ki vsebuje tudi ponudbe v paketih, ki združujejo več storitev!
Spletne banke Revolut in N26
Gre za banke, ki delujejo zgolj prek spleta. Če opremo tak račun ga moramo priglasiti Finančni Upravi Slovenije, brez davčnih obveznosti. Računi so primerni za tehnološko spretne uporabnike, njihova uporaba je (skorajda) brezplačna oziroma so nadomestila smešno nizka. Alina Meško pa svetuje, da vseeno nimamo tega računa zgolj kot osnovni račun.
Podrobnejšo analizo podražitev so pripravili kolegi iz spletnih časopisov:
Žurnal: http://www.zurnal24.si/slovenija/banke-drazijo-na-obzorju-tudi-povsem-nova-nadomestila-297363
Siol: http://siol.net/posel-danes/pozor-banke-vam-pripravljajo-nove-podrazitve-448566
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov