Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?
Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.
Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.
V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”
Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?
Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.
Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.
V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”
Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov