Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?
Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.
Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.
V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”
Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?
Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.
Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.
V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”
Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.
Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov