Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gospodarski interesi nad Muro

11.10.2017

Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?

Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?

Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.

Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.

V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”

Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”

Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.

Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Gospodarski interesi nad Muro

11.10.2017

Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?

Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?

Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.

Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.

V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”

Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”

Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.

Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.


06.04.2011

Kdo bo rešil poplavljeno, propadajočo, spomeniško varovano Bertoletovo vilo v Kostanjevici na Krki? -Točenje alkohola na športnih prireditvah v Stožicah omejeno, ne pa prepovedano; -Stanovalci v Postojni že tri leta zaman za

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


30.03.2011

Težave Zasavcev pri dvigovanju gotovine iz bankomatov Nove Ljubljanske banke; -Zakaj se izbrani uslužbenci Slovenskih Železnic iz Novega mesta v Ljubljano ne vozijo z vlakom, temveč s kombijem; -V Sostrem v Ljubljani še...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.03.2011

Prebivalci Kobarida so proti zaprtju Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka - Zakaj so podatki za potrošnike na embalaži izdelkov komaj berljivi? - Na kaj je treba biti previden, ko vam zamenjajo števec električne energije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.03.2011

Zaradi gradbišča na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se je dohodek trgovskih in drugih lokalov močno zmanjšal; -V naselju Lutrško Selo pri Otočcu ob večjih nalivih poplavlja poslopja; -Zakaj v pekarni Blatnik delavcu niso...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.03.2011

Zakaj so računi za ogrevanje v bloku vedno višji?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.03.2011

Zakaj Stanovanjsko podjetje Ljubljana stanovalcem dvakrat zaračuna stroške in zakaj plačujejo za storitve, ki jih niso naročili? -Stanovalci Šempetra pri Gorici so v sporu zaradi obračunavanja ogrevanja...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.02.2011

Zakaj nekatere pristojne službe ne sprejemajo nevarnih odpadkov? Pojasnjujemo zadrege pri plačevanju prispevka za RTV prispevek. Stanovalce Zaloga moti smrad iz bližnje industrijske cone, vendar inšpektorji ne morejo ukrepati.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.02.2011

Nadomestni agregat Elektro Ljubljana je zaradi napake poslušalki uničil skoraj vse priklopljene hišne aparate. Kdo ji je dolžan povrniti stroške? Kdaj bo več kot 50 čakajočih kočevskih malčkov dobilo prostor v vrtcu?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.02.2011

Prebivalci zgornje Mežiške doline opozarjajo na vse slabše stanje koroškega cestnega omrežja - Ali v Sloveniji pretiravamo s posipanjem cest s soljo in peskom? - Katere osebne podatke od vas lahko zahtevajo podjetja in zdravstveni domovi?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.02.2011

Poslušalca s Fužin skrbijo zaparkirane intervencijske poti v Ljubljani; -So obravnave na sodiščih res javne? -Zakaj so se stroški ogrevanja stanovanja v Luciji decembra v primerjavi z mesecem prej zvišali za kar 40 odstotkov?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


26.01.2011

Kaj je razlog, da je letos za javna dela namenjenega manj denarja? - Zakaj je članarina v kmetijsko gozdarski zbornici obvezna tudi za invalidske upokojence? - Varnost otrok na cesti pred osnovno šolo in vrtcem v Cerkljah na Gorenjskem

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


12.01.2011

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupih: Živa Drol Novak iz ZPS - Ali zaposleni v podjetju Tosin res lahko pričakujejo poplačilo svojih terjatev; -Snaga je poslušalki iz Ljubljane iz meseca v mesec zaračunavala različne zneske

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


05.01.2011

Na okencih Staninvesta ni več možno brezplačno poravnati položnice; -Boste v center za fitnes v Ljubljani odslej lahko stopali le na podlagi identifikacije s prstnimi odtisi? -Kako so urejene garderobe v nekaterih naših kultu

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.12.2010

Koprska komunala ima pretirano visoke cene za odvoz azbestne kritine; -Območje Potioreka ob državni cesti med Zagorjem in Trbovljami slabo urejeno; -Poslušalec meni, da RTV Slovenija zapostavlja prenose tekem v hokeju

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.12.2010

O težavah poslušalke z ljubljanskimi taksiji - Zakaj je vožnja za tovornjake s priklopniki in vlačilce na cestnem odseku Idrija - Godovič prepovedana, tudi ko je cesta kopna?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.12.2010

Z vlakom? - o nenavadnih zamudah; Kakšne prednosti in pomanjkljivosti prinaša nov vozni red vlakov in zakaj država še vedno ni storila ničesar za zagotovitev zglednega železniškega prometa

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.12.2010

Zakaj so letošnje položnice za okoljsko dajatev na Blokah za 100% višje od lanskih - Kaj storiti, če vam ukradejo mobilni telefon - Zakaj poslušalec ne more dobiti izvoza s svoje parcele na regionalno cesto

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.12.2010

Pravica do povrnitve potnih stroškov za otroke s posebnimi potrebami; -Na otliškem pokopališču imajo obiskovalci težave že ob najmanjšem deževju; -Ali naj zaposleni za morebitno ohranitev delovnega mesta razkrijejo podatke o s

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


24.11.2010

Zakaj traja popravilo avtomobila na servisu že več kot 2 meseca; -Zakaj prejemek družinskih pomočnikov za izgubljeni dohodek ni usklajen s povišano minimalno plačo; -Kdaj bodo prebivalci ob primorski avtocesti dočakali prot

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 24 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov