Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom.
Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti
Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”
Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.
Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.
Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”
Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.” Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”
Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.
Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.
Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom.
Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti
Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”
Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.
Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.
Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”
Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.” Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”
Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.
Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.
Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov