Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom.
Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti
Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”
Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.
Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.
Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”
Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.” Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”
Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.
Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.
Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom.
Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
Okoljsko ministrstvo bo v javno razpravo poslalo operativni program varstva pred hrupom, ki bi ga Evropski komisiji morala poslati že pred skoraj desetimi leti
Prvi operativni program bi Slovenija tako morala sprejeti že leta 2008, ministrstvo za okolje in prostor pa ga bo v javno obravnavo dalo šele ta teden. Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pravi, da so imeli kadrovske težave: “Ampak ni to glavni razlog. Bili smo pač v zamudi. Vsekakor nam ni vseeno, verjetno pa že veste, da moramo kakšne zadeve ad hoc potem reševati zaradi Bruslja.”
Komisija je prvi opomin Sloveniji izdala že oktobra 2016, leto za tem pa stopnjuje pritisk z obrazloženim mnenjem, ki je zadnja stopnja pred tožbo pred Evropskim sodiščem.
Zavlačevanje pri izdelavi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, da bo zaradi tega morala plačevati visoke kazni. Hrup pomeni resno tveganje za zdravje in je drugi najnevarnejši onesnaževalec, takoj za trdnimi delci. Dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je posledica daljša izpostavljenost nekaterih ljudi velikim obremenitvam s hrupom, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje. Upravljavci hrupa ukrepov namreč niso izvajali, čeprav je na primer hrup cestnega prometa presegal zakonsko določene mejne vrednosti z izgovorom, da je treba počakati na operativni program varstva pred hrupom.
Toda tudi ta operativni program, ki ga zdaj namerava sprejeti vlada, ne bo dajal podlage za konkretne ukrepe. To naj bi naredil šele naslednji. Tanja Bolte: “Ni nobena skrivnost, da gre tukaj za to, da pač pokrijemo Evropsko komisijo in potem naprej zadeve naredimo v skladu s pravili igre.”
Jerneji Penci se zdi pristop sprejemanja operativnega programa, ki bi samo pokrpal zadeve za nazaj, potem pa bi brez poglobljenega razmisleka spet z zamudo pripravljali novega, popolnoma napačen. “Tako tolmačenje izkazuje odnos, da je pravo samo neka ovira, da moramo izpolnjevati evropske zahteve, s katerimi se sploh ne strinjamo, da to urejamo samo zato, da nam ne bodo več ‘težili’, nas tožarili pred Evropskim sodiščem, da ne bomo imeli kazni.” Penčeva je poudarila prezrta opozorila civilne družbe. “Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno.”
Da se kljub vsem opozorilom postopki nikakor niso premaknili z mrtve točke, pravi tudi Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja. Zdaj ministrstvo pripravlja program v naglici. “Zaradi časovne stiske pogrešamo razprave, sledljivost in transparentnost postopkov dogovarjanja in odločanja.” Direktiva jasno določa, da mora država javnosti dati pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje v vsaki stopnji priprave operativnih programov, in kot nam je odgovorila Evropska komisija, morajo vse članice, vključno s Slovenijo, v celoti izpolniti vse obveznosti iz direktive.
Jerneja Penca meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje odgovornosti. “Vse pretekle vlade in zdajšnja, ki ji je jasno, da zamuja že nekaj let, bi morale prevzeti odgovornost. V desetih letih bi problematika verjetno morala biti urejena. Z Evropske komisije na vprašanje, ali komisija od Slovenije zahteva pripravo operativnega programa za nazaj ali za naprej, nismo dobili odgovora. S tem naj bi komisija zaščitila medsebojno zaupanje, ki je potrebno pri iskanju rešitve. Smo pa od virov iz krogov blizu Evropske komisije izvedeli, da bo morala Slovenija še napredovati, da bi odpravila kršitve evropske direktive. Operativni načrti morajo namreč vključevati vse že izvedene in tudi vse načrtovane protihrupne ukrepe, torej tudi za naprej.
Slovenija ima na področju okolja odprtih kar 31 kršitev evropske zakonodaje.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov