Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa
Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”
Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.
Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”
Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”
Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”
Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”
Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.
Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.
Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”
Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.
Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa
Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”
Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.
Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”
Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”
Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”
Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”
Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.
Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.
Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”
Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.
Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov