Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prispevki na podlagi fiktivnih prihodkov

22.11.2017

Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?

Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa

Dela po cele dneve in ne zasluži dovolj za prispevke

Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”

Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.

Espejev s podobnimi težavami je veliko

Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”

Morali bi upoštevati dejanske dohodke

Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”

Socialna kapica za espeje z najvišjimi prihodki

Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”

Večina espejev vse revnejša

Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”

Število dolžnikov pada

Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.

Dolga za prispevke ne izbriše niti osebni stečaj

Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.

Fiktivni dohodki tudi pri zagonskih podjetjih

Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”

Letos dva milijona za nove samostojne podjetnice

Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.

Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.

 

 

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Prispevki na podlagi fiktivnih prihodkov

22.11.2017

Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?

Samozaposleni z nizkimi zaslužki ne zmorejo plačati niti najnižjih prispevkov in se zapletejo v začaran krog izterjav Fursa

Dela po cele dneve in ne zasluži dovolj za prispevke

Tadej je star 32 let. Pred petimi leti je prek aktivne politike zaposlovanja odprl espe in začel delati v kiosku Delo prodaje. Za to je od države dobil 4.500 evrov. Za to mu ni bilo treba napisati poslovnega načrta. “Problem je nastal, ker sem tri leta delal v slabšem kiosku in sem dobival po 700 evrov bruto. Predstavljajo nas kot poslovne partnerje, čeprav to nismo. V kioskih delamo po 12 ur na dan. Dobimo bruto plačo. Če dobiš nakazano 700 evrov, moraš od tega plačati 350 prispevkov. Živim v najemu, moram plačati za stanovanje.”

Tadej ni zmogel plačevati prispevkov. Ostal je tudi brez zdravstvenega zavarovanja. “Ljudje hodijo na Rdeči križ po hrano, pa delajo po cele dneve.”
Če bi se lahko odločil še enkrat, se Tadej ne bi več odločil za odprtje espeja. “Ne. Sploh, ker vem, koliko espejev je propadlo, koliko jih je že naredilo samomor, koliko jih nima nič jesti, koliko jih je na cesti.” Minimalna zavarovalna osnova po zakonu znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Tadej tega fiktivnega zneska na slabi lokaciji kioska ni dosegal, iz primeža dolgov za prispevke se ni izvil vse do danes.

Espejev s podobnimi težavami je veliko

Odvetnica iz Nove Gorice Ana Jug pravi, da se z ljudmi s podobnimi težavami srečuje tako v službi kot soustanoviteljica pro bono ambulante.
“Zadnje čase dobesedno ne spim zaradi primera prekarnega delavca, ki je poskrbel, da je upnike poplačal v celoti, zmanjkalo pa mu je denarja za prispevke. Furs se mu je usedel na solastniški delež njegove stanovanjske hiše, in to ne zato, ker ima dolgove do drugih, ampak dolg do sebe, do svoje socialne varnosti, sebi ni plačeval prispevkov. In zato, ker ni mogel k zdravniku, mu zdaj rubijo še hišo. To so absurdi, ki se ne bi smeli dogajati. Nihče ne bdi nad temi predpisi, kaj se v resnici v življenju dogaja.”
Na argument, naj ljudje, če ne zaslužijo niti za prispevke, zaprejo espe, odvetnica pravi, da to ni tako preprosto. “Če vsi zaprejo espe, bo polovica aktivnega prebivalstva ob delo.”

Morali bi upoštevati dejanske dohodke

Profesor s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Grega Strban meni, da bi bilo prav, da bi ugotavljalo dejanske dohodke, vendar je potem vprašanje, kaj narediti, ko nekdo ne dosega dobička v višini minimalne plače. “V nekaterih ureditvah imajo posebno zavarovanje za samozaposlene. V Belgiji imajo v zdravstvenem zavarovanju poseben sklad za samozaposlene. Imajo neke možnosti pri nihanju poslovanja.”

Socialna kapica za espeje z najvišjimi prihodki

Decembra 2014 v Sloveniji ni bilo niti enega samozaposlenega, ki bi plačeval prispevke od najvišje zavarovalne osnove, julija 2016 jih je bilo že 410.
“Socialno kapico v Sloveniji za samozaposlene že poznamo. Nekaj jih zadnja leta plačuje prispevke od najvišje osnove, torej zaslužijo več, kot plačujejo prispevkov. To je vprašljivo z vidika solidarnosti.”

Večina espejev vse revnejša

Strban meni, da je sistem prijaznejši do tistih, ki imajo več. V istem obdobju se je število samozaposlenih, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, podvojilo, število tistih, ki jih plačujejo v razponu od najnižje zavarovalne osnove do zavarovalne osnove v višini povprečne plače, pa prepolovilo.
“Če večina samozaposlenih plačuje od minimalne osnove, potem nekaj ni v redu.”

Število dolžnikov pada

Po podatkih Fursa je na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov za socialno varnost več kot 3000 ljudi, med katerimi je 40 odstotkov enoosebnih družb. Dolžnikov prispevkov za socialno varnost med espeji je 7.372, njihov dolg pa skupaj znaša 30.586.367 evrov.

Dolga za prispevke ne izbriše niti osebni stečaj

Finančna uprava je v letu 2015 skupaj predlagala 63 stečajnih postopkov, lani 135, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 374. V postopku osebnega stečaja se prispevki ne odpišejo, ne dovoli se odloga plačila in ni mogoče obročno odplačevanje dolga za svoje socialne prispevke.

Fiktivni dohodki tudi pri zagonskih podjetjih

Odvetnica Marjeta Matjašič poudarja, da fiktivni dohodek predstavlja problem tudi pri družbenikih, predvsem v zagonskih podjetjih. Pri družbenikih ta znaša 90 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih.
“Obstajajo tudi taki lastniki in direktorji zasebnih družb, ki nimajo ne dragih avtomobilov ne nepremičnin, ampak samo svoje znanje in izkušnje, ki jih vlagajo v zagonska podjetja. In prav to skupino ljudi odmera prispevkov za socialno varnost po fiktivni zavarovalni osnovi najbolj prizadene. Tako kot samozaposlene.”

Letos dva milijona za nove samostojne podjetnice

Z zavoda za zaposlovanje so nam odgovorili, da danes dodeljujejo 5.000 evrov subvencije v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva. Dobijo jo lahko ženske z najmanj višješolsko izobrazbo, ki so prej opravile stourni program podjetniškega usposabljanja. Presoja poslovne ideje zdaj poteka na zavodu, letos naj bi espe odprlo 400 novih podjetnic, za kar bo država namenila dva milijona evrov.

Sociologinja doktorica Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo meni, da tak ukrep lahko spodbudi ženske k uresničevanju zamisli in kariernih poti, vendar izkušnje kažejo, da to uspe le redkim. Zavod spodbuja samostojno podjetništvo brez zadostne podpore v procesu uveljavljanja dejavnosti.

 

 

 


17.08.2011

Krajani desetih občin nasprotujejo gradnji visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce - Pince; -Poti v alpske doline se zapirajo za promet

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.08.2011

Smrad iz bioplinarne v Ilirski Bistrici razburja krajane; -Vozniki tovornih vozil od uvedbe cestnin zaradi hrupa in onesnaževanja po državni cesti Kranj- Medvode ne smejo voziti . . .

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.08.2011

Kako Zavod za zdravstveno zavarovanje subvencionira medicinske pripomočke in izbere ponudnika?; Kljub prepovedi in visokim kaznim sta divji kopališči...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.07.2011

Zakaj se policija, tožilstvo in operaterji ob kraji mobilnega telefona ne odzovejo učinkoviteje? 12:05 Kje pa vas čevelj žuli: Vozniki dostavnih vozil imajo z novo prometno ureditvijo v središču Idrije veliko težav...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.07.2011

Zaradi hrupa z bližnje avtoceste v Slovenski Bistrici stanovalci zahtevajo postavitev protihrupne ograje - Kaj storiti, če ste kot lastnik vozila prejeli kaze, čeprav avta v času prekrška niste vozili vi, temveč vaš družinski član?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.07.2011

Kako ukrepati, ko vam v sadovanjaki in na njihvah divjad povzroči škodo; delodajalci zasebniki ponarejajo obvezna zdravniška spričela... 12:30 Novice

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.07.2011

V Črnomlju se je širil neznosen smrad, saj so z bližnje prašičje farme razlivali gnojnico po kmetijskih površinah; -Kakšni so razlogi, da na Vrhniki kljub velikim potrebam še vedno nimajo reševalnega vozila?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.06.2011

Na Dolenjskem iz zabojnikov kradejo odpadni papir - Zakaj so nekateri vrtci zapečatili igrala na zunanjem igrišču? - Kaj je razlog, da Plečnikov stadion iz dneva v dan vidno propada.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.06.2011

Taksi službe - Zakaj taksisti po svoje oblikujejo cene za prevoz, zakaj ne izdajajo računov in turistom obračunavajo previsoke zneske?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.06.2011

Halo, inšpekcija?! Na telefonski številki naj bi državljane ustrezno napotili na pravo inšpekcijsko službo. Pa jih res? -Kdo bo v Ljubljani praznil greznice?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.06.2011

Ste letos za ogrevanje morali plačati več, kot ste pričakovali? Gost v studiu mag. Hinko Šolinc z Direktorata za energijo odgovarja na vprašanja poslušalcev.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.06.2011

Zakaj je po logaškem »Napoleonovem drevoredu« dovoljen promet tovornih vozil, ki povzročajo hrup in tresljaje? Kako zapleteni so postopki za prenovo ali rušenje hiš in stanovanj s statusom kulturne dediščine?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


25.05.2011

Stanovalci središča Ljubljane ogorčeni zaradi hrupa, ki ga povzročajo gradnja garažne hiše in nočne prireditve - Zakaj so ljubiteljskemu restavratorju preprečili fotografiranje v tehniškem muzeju?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


18.05.2011

Ali je Elektro Gorenjska poslušalcu upravičeno odklopil elektriko?; -Poklicnim voznikom avtobusov se zdi sporen člen Zakona, ki določa mejo 7 kazenskih točk za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; -Zakaj Pošta...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


11.05.2011

Kako mobing na delovnem mestu na svoji koži občuti direktor večjega podjetja - Zakaj v Izolski bolnišnici zasebno podjetje zaračunava gledanje televizije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


04.05.2011

1) Kako dolgo bo gradbena deponija še uničevala vrtičke ob Kamniški Bistrici? 2) Zakaj pri Slovenski železnicah ne moremo kupiti vozovnic brez vnaprej določenega datuma in zakaj so zamude vlakov vse pogostejše? 3) Morajo v Žalcu...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.04.2011

Je vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini res prepogosto in celo škodljivo; -Otroški dodatek za otroke po 18. letu se ne ukinja s 1.6. letos, temveč s 1.1.2012 - potem pa?;- Bo načrtovana trasa 22 kilometrskega dal

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.04.2011

Je civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej zamudila zadnjo priložnost za to, da bi ohranila pred kratkim ukinjen samostojni muzej; -Kako je poslušalka plačala dolg svoje soimenjakinje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.04.2011

Ko vam prodajo vikend . . .; - Kako do smetnjaka za papir?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 23 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov