Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar
“Vzgaja se popolne posameznike za potrošniško družbo. Niso kritični, kaj šele samokritični, ne gledajo širše, ampak samo zadovoljujejo neke trenutne potrebe in hiperpotrošniško trošijo. Se ne združujejo, skratka so obenem še zelo individualizirani. To je super za tako družbo, ker se človek čim manj sprašuje in jo soustvarja,” komentira spremenjen odnos do znanja v naši družbi Gaja Brecelj.
Umetnica Nina Pečar spada med dva odstotka ljudi z najvišjim IQ-jem na svetu. Ugotavlja, da se pri nas rešujejo posledice, namesto da bi iskali vzroke. Poudarila je Finsko, kjer so se lotili vzroka težav v šolstvu in ga reformirali.
“Finski otroci so najmanj obremenjeni, najmanj domačih nalog imajo, pa dosegajo najvišje rezultate v svetovnem merilu. Na osnovnih šolah bi morali učiti najbolj izobraženi in inteligentni ljudje. To bi se moralo spet razumeti za hvalevreden in občudovanja vreden poklic. Ne pa, da je ravno nasprotno. Ker se to začenja rušiti, se seveda rušijo tudi temeljne vrednote, ki jih prenašamo v odrasel svet, ker jih ni nihče postavil.”
Pri nas tudi v šolstvu stavimo na nadzor, meni Nina Pečar, ki med drugim poučuje glasbo.
“Kaj to pomeni, da potrebuješ nadzor? Da nekaj ni bilo dobro vzgojeno, da nekdo ni razumel, kaj je prav in kaj je narobe.”
Direktorica Umanotere je kritična tudi do krčenja prostora civilne družbe in poskusov njenega nadzora: “Nevladne organizacije niso samo zato, da bodo ozaveščale in izobraževale, ampak imajo pomembno funkcijo nadzora. Dolžne so to delati.”
Gaji Brecelj se ne zdi prav, da je postalo sprejemljivo, da je najvišja urna postavka lahko več stokrat višja od najnižje. “Po kakšni logiki? Kdaj in kje smo se tega spomnili. Vsi smo že kolonizirani v tej misli, da je to pač tako.”
Nina Pečar meni, da se oblast loteva težav napačno. “Meni se zdi katastrofalno, da je država dopustila, da se ustvari toliko samostojnih podjetnikov, ki v bistvu niso podjetniki. Ogromno jih vrhunsko opravlja svoj poklic, ampak niso sposobni voditi podjetja.” Umetnica, samozaposlena v kulturi, ve, da to ni preprosto, zato je zelo kritična do umetnega spodbujanja in siljenja v espejevstvo.
“Iz nič priti na minimalno plačo, s tem da plačaš še prispevke, ne pomeni, da moraš zaslužiti 600, ampak skoraj 1000 evrov na mesec. Iz nič do 1000 evrov na mesec je hudo velik korak.”
Gaja Brecelj meni, da v slovenski družbi nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti.
“Država je dala med letoma 2007 in 2013 sto milijonov evrov za odpiranje espejev. Pokazalo se je, da jih je skoraj polovica odprla pod prisilo. Četrtina jih danes živi pod pragom revščine. Z vsem tem zavedanjem država zdaj k temu sili ženske.”
Okoljevarstvenica meni, da država ohranja delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, saj delujejo kot nekakšno svarilo za tiste, ki še niso na robu. “Zaradi tega so ljudje pripravljeni sprejeti vse najslabše možne pogoje, ker vidijo, da se jim bo sicer zgodilo tisto.”
“Kultura, ki preprečuje dekadenco družbenega duha, ne bi smela biti podvržena trgu. Je steber trajnostnega razvoja. Morali bi podpirati različne kulture in ljudem odpirati polje uma, ne pa ga zapirati,” komentira odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde Gaja Brecelj.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar
“Vzgaja se popolne posameznike za potrošniško družbo. Niso kritični, kaj šele samokritični, ne gledajo širše, ampak samo zadovoljujejo neke trenutne potrebe in hiperpotrošniško trošijo. Se ne združujejo, skratka so obenem še zelo individualizirani. To je super za tako družbo, ker se človek čim manj sprašuje in jo soustvarja,” komentira spremenjen odnos do znanja v naši družbi Gaja Brecelj.
Umetnica Nina Pečar spada med dva odstotka ljudi z najvišjim IQ-jem na svetu. Ugotavlja, da se pri nas rešujejo posledice, namesto da bi iskali vzroke. Poudarila je Finsko, kjer so se lotili vzroka težav v šolstvu in ga reformirali.
“Finski otroci so najmanj obremenjeni, najmanj domačih nalog imajo, pa dosegajo najvišje rezultate v svetovnem merilu. Na osnovnih šolah bi morali učiti najbolj izobraženi in inteligentni ljudje. To bi se moralo spet razumeti za hvalevreden in občudovanja vreden poklic. Ne pa, da je ravno nasprotno. Ker se to začenja rušiti, se seveda rušijo tudi temeljne vrednote, ki jih prenašamo v odrasel svet, ker jih ni nihče postavil.”
Pri nas tudi v šolstvu stavimo na nadzor, meni Nina Pečar, ki med drugim poučuje glasbo.
“Kaj to pomeni, da potrebuješ nadzor? Da nekaj ni bilo dobro vzgojeno, da nekdo ni razumel, kaj je prav in kaj je narobe.”
Direktorica Umanotere je kritična tudi do krčenja prostora civilne družbe in poskusov njenega nadzora: “Nevladne organizacije niso samo zato, da bodo ozaveščale in izobraževale, ampak imajo pomembno funkcijo nadzora. Dolžne so to delati.”
Gaji Brecelj se ne zdi prav, da je postalo sprejemljivo, da je najvišja urna postavka lahko več stokrat višja od najnižje. “Po kakšni logiki? Kdaj in kje smo se tega spomnili. Vsi smo že kolonizirani v tej misli, da je to pač tako.”
Nina Pečar meni, da se oblast loteva težav napačno. “Meni se zdi katastrofalno, da je država dopustila, da se ustvari toliko samostojnih podjetnikov, ki v bistvu niso podjetniki. Ogromno jih vrhunsko opravlja svoj poklic, ampak niso sposobni voditi podjetja.” Umetnica, samozaposlena v kulturi, ve, da to ni preprosto, zato je zelo kritična do umetnega spodbujanja in siljenja v espejevstvo.
“Iz nič priti na minimalno plačo, s tem da plačaš še prispevke, ne pomeni, da moraš zaslužiti 600, ampak skoraj 1000 evrov na mesec. Iz nič do 1000 evrov na mesec je hudo velik korak.”
Gaja Brecelj meni, da v slovenski družbi nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti.
“Država je dala med letoma 2007 in 2013 sto milijonov evrov za odpiranje espejev. Pokazalo se je, da jih je skoraj polovica odprla pod prisilo. Četrtina jih danes živi pod pragom revščine. Z vsem tem zavedanjem država zdaj k temu sili ženske.”
Okoljevarstvenica meni, da država ohranja delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, saj delujejo kot nekakšno svarilo za tiste, ki še niso na robu. “Zaradi tega so ljudje pripravljeni sprejeti vse najslabše možne pogoje, ker vidijo, da se jim bo sicer zgodilo tisto.”
“Kultura, ki preprečuje dekadenco družbenega duha, ne bi smela biti podvržena trgu. Je steber trajnostnega razvoja. Morali bi podpirati različne kulture in ljudem odpirati polje uma, ne pa ga zapirati,” komentira odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde Gaja Brecelj.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov