Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar
“Vzgaja se popolne posameznike za potrošniško družbo. Niso kritični, kaj šele samokritični, ne gledajo širše, ampak samo zadovoljujejo neke trenutne potrebe in hiperpotrošniško trošijo. Se ne združujejo, skratka so obenem še zelo individualizirani. To je super za tako družbo, ker se človek čim manj sprašuje in jo soustvarja,” komentira spremenjen odnos do znanja v naši družbi Gaja Brecelj.
Umetnica Nina Pečar spada med dva odstotka ljudi z najvišjim IQ-jem na svetu. Ugotavlja, da se pri nas rešujejo posledice, namesto da bi iskali vzroke. Poudarila je Finsko, kjer so se lotili vzroka težav v šolstvu in ga reformirali.
“Finski otroci so najmanj obremenjeni, najmanj domačih nalog imajo, pa dosegajo najvišje rezultate v svetovnem merilu. Na osnovnih šolah bi morali učiti najbolj izobraženi in inteligentni ljudje. To bi se moralo spet razumeti za hvalevreden in občudovanja vreden poklic. Ne pa, da je ravno nasprotno. Ker se to začenja rušiti, se seveda rušijo tudi temeljne vrednote, ki jih prenašamo v odrasel svet, ker jih ni nihče postavil.”
Pri nas tudi v šolstvu stavimo na nadzor, meni Nina Pečar, ki med drugim poučuje glasbo.
“Kaj to pomeni, da potrebuješ nadzor? Da nekaj ni bilo dobro vzgojeno, da nekdo ni razumel, kaj je prav in kaj je narobe.”
Direktorica Umanotere je kritična tudi do krčenja prostora civilne družbe in poskusov njenega nadzora: “Nevladne organizacije niso samo zato, da bodo ozaveščale in izobraževale, ampak imajo pomembno funkcijo nadzora. Dolžne so to delati.”
Gaji Brecelj se ne zdi prav, da je postalo sprejemljivo, da je najvišja urna postavka lahko več stokrat višja od najnižje. “Po kakšni logiki? Kdaj in kje smo se tega spomnili. Vsi smo že kolonizirani v tej misli, da je to pač tako.”
Nina Pečar meni, da se oblast loteva težav napačno. “Meni se zdi katastrofalno, da je država dopustila, da se ustvari toliko samostojnih podjetnikov, ki v bistvu niso podjetniki. Ogromno jih vrhunsko opravlja svoj poklic, ampak niso sposobni voditi podjetja.” Umetnica, samozaposlena v kulturi, ve, da to ni preprosto, zato je zelo kritična do umetnega spodbujanja in siljenja v espejevstvo.
“Iz nič priti na minimalno plačo, s tem da plačaš še prispevke, ne pomeni, da moraš zaslužiti 600, ampak skoraj 1000 evrov na mesec. Iz nič do 1000 evrov na mesec je hudo velik korak.”
Gaja Brecelj meni, da v slovenski družbi nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti.
“Država je dala med letoma 2007 in 2013 sto milijonov evrov za odpiranje espejev. Pokazalo se je, da jih je skoraj polovica odprla pod prisilo. Četrtina jih danes živi pod pragom revščine. Z vsem tem zavedanjem država zdaj k temu sili ženske.”
Okoljevarstvenica meni, da država ohranja delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, saj delujejo kot nekakšno svarilo za tiste, ki še niso na robu. “Zaradi tega so ljudje pripravljeni sprejeti vse najslabše možne pogoje, ker vidijo, da se jim bo sicer zgodilo tisto.”
“Kultura, ki preprečuje dekadenco družbenega duha, ne bi smela biti podvržena trgu. Je steber trajnostnega razvoja. Morali bi podpirati različne kulture in ljudem odpirati polje uma, ne pa ga zapirati,” komentira odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde Gaja Brecelj.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar
“Vzgaja se popolne posameznike za potrošniško družbo. Niso kritični, kaj šele samokritični, ne gledajo širše, ampak samo zadovoljujejo neke trenutne potrebe in hiperpotrošniško trošijo. Se ne združujejo, skratka so obenem še zelo individualizirani. To je super za tako družbo, ker se človek čim manj sprašuje in jo soustvarja,” komentira spremenjen odnos do znanja v naši družbi Gaja Brecelj.
Umetnica Nina Pečar spada med dva odstotka ljudi z najvišjim IQ-jem na svetu. Ugotavlja, da se pri nas rešujejo posledice, namesto da bi iskali vzroke. Poudarila je Finsko, kjer so se lotili vzroka težav v šolstvu in ga reformirali.
“Finski otroci so najmanj obremenjeni, najmanj domačih nalog imajo, pa dosegajo najvišje rezultate v svetovnem merilu. Na osnovnih šolah bi morali učiti najbolj izobraženi in inteligentni ljudje. To bi se moralo spet razumeti za hvalevreden in občudovanja vreden poklic. Ne pa, da je ravno nasprotno. Ker se to začenja rušiti, se seveda rušijo tudi temeljne vrednote, ki jih prenašamo v odrasel svet, ker jih ni nihče postavil.”
Pri nas tudi v šolstvu stavimo na nadzor, meni Nina Pečar, ki med drugim poučuje glasbo.
“Kaj to pomeni, da potrebuješ nadzor? Da nekaj ni bilo dobro vzgojeno, da nekdo ni razumel, kaj je prav in kaj je narobe.”
Direktorica Umanotere je kritična tudi do krčenja prostora civilne družbe in poskusov njenega nadzora: “Nevladne organizacije niso samo zato, da bodo ozaveščale in izobraževale, ampak imajo pomembno funkcijo nadzora. Dolžne so to delati.”
Gaji Brecelj se ne zdi prav, da je postalo sprejemljivo, da je najvišja urna postavka lahko več stokrat višja od najnižje. “Po kakšni logiki? Kdaj in kje smo se tega spomnili. Vsi smo že kolonizirani v tej misli, da je to pač tako.”
Nina Pečar meni, da se oblast loteva težav napačno. “Meni se zdi katastrofalno, da je država dopustila, da se ustvari toliko samostojnih podjetnikov, ki v bistvu niso podjetniki. Ogromno jih vrhunsko opravlja svoj poklic, ampak niso sposobni voditi podjetja.” Umetnica, samozaposlena v kulturi, ve, da to ni preprosto, zato je zelo kritična do umetnega spodbujanja in siljenja v espejevstvo.
“Iz nič priti na minimalno plačo, s tem da plačaš še prispevke, ne pomeni, da moraš zaslužiti 600, ampak skoraj 1000 evrov na mesec. Iz nič do 1000 evrov na mesec je hudo velik korak.”
Gaja Brecelj meni, da v slovenski družbi nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti.
“Država je dala med letoma 2007 in 2013 sto milijonov evrov za odpiranje espejev. Pokazalo se je, da jih je skoraj polovica odprla pod prisilo. Četrtina jih danes živi pod pragom revščine. Z vsem tem zavedanjem država zdaj k temu sili ženske.”
Okoljevarstvenica meni, da država ohranja delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, saj delujejo kot nekakšno svarilo za tiste, ki še niso na robu. “Zaradi tega so ljudje pripravljeni sprejeti vse najslabše možne pogoje, ker vidijo, da se jim bo sicer zgodilo tisto.”
“Kultura, ki preprečuje dekadenco družbenega duha, ne bi smela biti podvržena trgu. Je steber trajnostnega razvoja. Morali bi podpirati različne kulture in ljudem odpirati polje uma, ne pa ga zapirati,” komentira odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde Gaja Brecelj.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov