Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Janja Bogataj iz skupnosti vrtcev pravi, da takim anonimkam sledi dolga borba dokazovanja. “Ko pa je zadeva rešena, okolica tega ne ve. Takrat nikogar več ne zanima, da človek ni naredil napake. Madež ostaja.”
Inšpektorji za šolstvo povprečno rešujejo zadeve slaba dva meseca, postopki, v katere so vključeni izvedenci, trajajo še dlje. Največje povečanje števila pritožb je na področju osnovnega šolstva in ocenjevanja. Inšpektorat jih obravnava prednostno, tudi če so anonimne.
V Učiteljskem združenju Slovenije ugotavljajo, da anonimne prijave povzročajo pritisk, ki lahko vpliva tudi na pedagoški proces. “Če so zelo močne osebnosti, gre mogoče lahko prva anonimna prijava nekako mimo, druga in tretja pa zagotovo ne. Tudi če si najboljši učitelj, moraš nekako popustiti pritiskom, ki jih potem lahko izvaja tudi ravnatelj. Na primer z zahtevo po manj zahtevnih testih, čeprav je zavod za šolstvo teste učiteljice, ki je bila prijavljena zaradi pretežkih testov, razglasil za ene od boljših.”
Po podatkih inšpektorata za šolstvo in šport se število anonimnih prijav zmanjšuje. V primerjavi z letom prej jih je 10 inšpektorjev leta 2016 obravnavalo 10 odstotkov manj, kar pomeni, da je bilo 211 od 635 prijav anonimnih.
Čeprav na inšpektoratu zagotavljajo, da se ne odzovejo na vse anonimne prijave, so predlagatelji sprememb prepričani, da je selekcija ta hip premajhna – tudi na podlagi vsebine izrednih nadzorov.
Ravnatelj na osnovni šoli Preserje Igor Selan: “Bila je tudi prijava, da se učiteljica vede kot zadrogirana najstnica.”
Nina-Ana Jäger: “Če so anonimne prijave res utemeljene, seveda lahko gredo v postopek. Ne pa, da gredo v postopek takšne, pri katerih gre že na prvi pogled za očitno razžalitev in zlorabo instituta, ki nima namena, da se nekaj izboljša, ampak samo razvrednotiti nekoga kot človeka.”
Dr. Tomaž Vec s pedagoške fakultete v Ljubljani poudarja, da ima skrivanje za anonimnostjo dve plati.
“Ena je tista, da se ljudje skrijemo v množici, da pridejo na plan naši nagoni in postanemo bolj agresivni, bolj destruktivni. Druga plat medalje je, da ljudje anonimnost izberejo zaradi občutka varnosti, ker se je težko izpostaviti, ker ne poznajo načina, kako se izpostaviti, ker se bojijo posledic zase, po drugi strani pa jih je strah za otroke. V šolskem sistemu je učitelj tisti, ki ima moč.”
Predsednik zveze aktivov staršev Slovenije dr. Anton Meden pravi, da so starši tudi poročali o osebnih izkušnjah z maščevanjem učitelja, če so javno izpostavili določeni problem in je otrok trpel posledice. “Učitelj konstruktivne kritike ni sprejel kot odrasel resen človek in si je starše zapomnil. V takih primerih se starši raje skrijejo za anonimnostjo in s tem zavarujejo otroka.”
Pravnica Nina-Ana Jäger poudarja, da je konstruktivna kritika del profesionalnega življenja, če se starši bojijo maščevanja, gre za področje etike učitelja. Kot mediatorka v šolah zaznava, da se v konfliktih ne znamo pogovarjati. “Ne molčati, ne kričati, ampak se usesti in se po človeško pogovoriti. Nisi zmagovalec, če tožiš nekoga, če ga anonimno prijaviš. Zmagovalec si, če si se v konfliktu sposoben pogovoriti o težkih zadevah. Ključno je, da se problem razreši, da se spet vzpostavijo zdravi temelji, da učitelji potem lahko še leta sodelujejo z otroki in starši. Anonimna prijava pa povzroči strah.”
Glavni inšpektor Tomaž Rozman pravi, da so najhujše anonimke, pri katerih se izkaže, da gre za skrhane medsebojne odnose.
“Dvomim, da so anonimni prijavitelji samo starši in šolska javnost. Nekateri navajajo podatke, ki jih lahko imajo samo tisti, ki so znotraj sistema.”
Gregor Pečan: “To so lahko tudi kakšni ‘dobronamerni’ kolegi.”
Anonimke so pogoste v obdobjih menjave ravnateljstva, pošiljajo pa jih sodelavci in nekdanji sodelavci, poudarja Tomaž Vec in navede primer: »Anonimke je pisal nekdanji ravnatelj, ki je bil po njegovem neupravičeno odstavljen. In neprestano so imeli inšpekcijo. On je v tem nekako škodoželjno užival.«
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Janja Bogataj iz skupnosti vrtcev pravi, da takim anonimkam sledi dolga borba dokazovanja. “Ko pa je zadeva rešena, okolica tega ne ve. Takrat nikogar več ne zanima, da človek ni naredil napake. Madež ostaja.”
Inšpektorji za šolstvo povprečno rešujejo zadeve slaba dva meseca, postopki, v katere so vključeni izvedenci, trajajo še dlje. Največje povečanje števila pritožb je na področju osnovnega šolstva in ocenjevanja. Inšpektorat jih obravnava prednostno, tudi če so anonimne.
V Učiteljskem združenju Slovenije ugotavljajo, da anonimne prijave povzročajo pritisk, ki lahko vpliva tudi na pedagoški proces. “Če so zelo močne osebnosti, gre mogoče lahko prva anonimna prijava nekako mimo, druga in tretja pa zagotovo ne. Tudi če si najboljši učitelj, moraš nekako popustiti pritiskom, ki jih potem lahko izvaja tudi ravnatelj. Na primer z zahtevo po manj zahtevnih testih, čeprav je zavod za šolstvo teste učiteljice, ki je bila prijavljena zaradi pretežkih testov, razglasil za ene od boljših.”
Po podatkih inšpektorata za šolstvo in šport se število anonimnih prijav zmanjšuje. V primerjavi z letom prej jih je 10 inšpektorjev leta 2016 obravnavalo 10 odstotkov manj, kar pomeni, da je bilo 211 od 635 prijav anonimnih.
Čeprav na inšpektoratu zagotavljajo, da se ne odzovejo na vse anonimne prijave, so predlagatelji sprememb prepričani, da je selekcija ta hip premajhna – tudi na podlagi vsebine izrednih nadzorov.
Ravnatelj na osnovni šoli Preserje Igor Selan: “Bila je tudi prijava, da se učiteljica vede kot zadrogirana najstnica.”
Nina-Ana Jäger: “Če so anonimne prijave res utemeljene, seveda lahko gredo v postopek. Ne pa, da gredo v postopek takšne, pri katerih gre že na prvi pogled za očitno razžalitev in zlorabo instituta, ki nima namena, da se nekaj izboljša, ampak samo razvrednotiti nekoga kot človeka.”
Dr. Tomaž Vec s pedagoške fakultete v Ljubljani poudarja, da ima skrivanje za anonimnostjo dve plati.
“Ena je tista, da se ljudje skrijemo v množici, da pridejo na plan naši nagoni in postanemo bolj agresivni, bolj destruktivni. Druga plat medalje je, da ljudje anonimnost izberejo zaradi občutka varnosti, ker se je težko izpostaviti, ker ne poznajo načina, kako se izpostaviti, ker se bojijo posledic zase, po drugi strani pa jih je strah za otroke. V šolskem sistemu je učitelj tisti, ki ima moč.”
Predsednik zveze aktivov staršev Slovenije dr. Anton Meden pravi, da so starši tudi poročali o osebnih izkušnjah z maščevanjem učitelja, če so javno izpostavili določeni problem in je otrok trpel posledice. “Učitelj konstruktivne kritike ni sprejel kot odrasel resen človek in si je starše zapomnil. V takih primerih se starši raje skrijejo za anonimnostjo in s tem zavarujejo otroka.”
Pravnica Nina-Ana Jäger poudarja, da je konstruktivna kritika del profesionalnega življenja, če se starši bojijo maščevanja, gre za področje etike učitelja. Kot mediatorka v šolah zaznava, da se v konfliktih ne znamo pogovarjati. “Ne molčati, ne kričati, ampak se usesti in se po človeško pogovoriti. Nisi zmagovalec, če tožiš nekoga, če ga anonimno prijaviš. Zmagovalec si, če si se v konfliktu sposoben pogovoriti o težkih zadevah. Ključno je, da se problem razreši, da se spet vzpostavijo zdravi temelji, da učitelji potem lahko še leta sodelujejo z otroki in starši. Anonimna prijava pa povzroči strah.”
Glavni inšpektor Tomaž Rozman pravi, da so najhujše anonimke, pri katerih se izkaže, da gre za skrhane medsebojne odnose.
“Dvomim, da so anonimni prijavitelji samo starši in šolska javnost. Nekateri navajajo podatke, ki jih lahko imajo samo tisti, ki so znotraj sistema.”
Gregor Pečan: “To so lahko tudi kakšni ‘dobronamerni’ kolegi.”
Anonimke so pogoste v obdobjih menjave ravnateljstva, pošiljajo pa jih sodelavci in nekdanji sodelavci, poudarja Tomaž Vec in navede primer: »Anonimke je pisal nekdanji ravnatelj, ki je bil po njegovem neupravičeno odstavljen. In neprestano so imeli inšpekcijo. On je v tem nekako škodoželjno užival.«
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov