Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Janja Bogataj iz skupnosti vrtcev pravi, da takim anonimkam sledi dolga borba dokazovanja. “Ko pa je zadeva rešena, okolica tega ne ve. Takrat nikogar več ne zanima, da človek ni naredil napake. Madež ostaja.”
Inšpektorji za šolstvo povprečno rešujejo zadeve slaba dva meseca, postopki, v katere so vključeni izvedenci, trajajo še dlje. Največje povečanje števila pritožb je na področju osnovnega šolstva in ocenjevanja. Inšpektorat jih obravnava prednostno, tudi če so anonimne.
V Učiteljskem združenju Slovenije ugotavljajo, da anonimne prijave povzročajo pritisk, ki lahko vpliva tudi na pedagoški proces. “Če so zelo močne osebnosti, gre mogoče lahko prva anonimna prijava nekako mimo, druga in tretja pa zagotovo ne. Tudi če si najboljši učitelj, moraš nekako popustiti pritiskom, ki jih potem lahko izvaja tudi ravnatelj. Na primer z zahtevo po manj zahtevnih testih, čeprav je zavod za šolstvo teste učiteljice, ki je bila prijavljena zaradi pretežkih testov, razglasil za ene od boljših.”
Po podatkih inšpektorata za šolstvo in šport se število anonimnih prijav zmanjšuje. V primerjavi z letom prej jih je 10 inšpektorjev leta 2016 obravnavalo 10 odstotkov manj, kar pomeni, da je bilo 211 od 635 prijav anonimnih.
Čeprav na inšpektoratu zagotavljajo, da se ne odzovejo na vse anonimne prijave, so predlagatelji sprememb prepričani, da je selekcija ta hip premajhna – tudi na podlagi vsebine izrednih nadzorov.
Ravnatelj na osnovni šoli Preserje Igor Selan: “Bila je tudi prijava, da se učiteljica vede kot zadrogirana najstnica.”
Nina-Ana Jäger: “Če so anonimne prijave res utemeljene, seveda lahko gredo v postopek. Ne pa, da gredo v postopek takšne, pri katerih gre že na prvi pogled za očitno razžalitev in zlorabo instituta, ki nima namena, da se nekaj izboljša, ampak samo razvrednotiti nekoga kot človeka.”
Dr. Tomaž Vec s pedagoške fakultete v Ljubljani poudarja, da ima skrivanje za anonimnostjo dve plati.
“Ena je tista, da se ljudje skrijemo v množici, da pridejo na plan naši nagoni in postanemo bolj agresivni, bolj destruktivni. Druga plat medalje je, da ljudje anonimnost izberejo zaradi občutka varnosti, ker se je težko izpostaviti, ker ne poznajo načina, kako se izpostaviti, ker se bojijo posledic zase, po drugi strani pa jih je strah za otroke. V šolskem sistemu je učitelj tisti, ki ima moč.”
Predsednik zveze aktivov staršev Slovenije dr. Anton Meden pravi, da so starši tudi poročali o osebnih izkušnjah z maščevanjem učitelja, če so javno izpostavili določeni problem in je otrok trpel posledice. “Učitelj konstruktivne kritike ni sprejel kot odrasel resen človek in si je starše zapomnil. V takih primerih se starši raje skrijejo za anonimnostjo in s tem zavarujejo otroka.”
Pravnica Nina-Ana Jäger poudarja, da je konstruktivna kritika del profesionalnega življenja, če se starši bojijo maščevanja, gre za področje etike učitelja. Kot mediatorka v šolah zaznava, da se v konfliktih ne znamo pogovarjati. “Ne molčati, ne kričati, ampak se usesti in se po človeško pogovoriti. Nisi zmagovalec, če tožiš nekoga, če ga anonimno prijaviš. Zmagovalec si, če si se v konfliktu sposoben pogovoriti o težkih zadevah. Ključno je, da se problem razreši, da se spet vzpostavijo zdravi temelji, da učitelji potem lahko še leta sodelujejo z otroki in starši. Anonimna prijava pa povzroči strah.”
Glavni inšpektor Tomaž Rozman pravi, da so najhujše anonimke, pri katerih se izkaže, da gre za skrhane medsebojne odnose.
“Dvomim, da so anonimni prijavitelji samo starši in šolska javnost. Nekateri navajajo podatke, ki jih lahko imajo samo tisti, ki so znotraj sistema.”
Gregor Pečan: “To so lahko tudi kakšni ‘dobronamerni’ kolegi.”
Anonimke so pogoste v obdobjih menjave ravnateljstva, pošiljajo pa jih sodelavci in nekdanji sodelavci, poudarja Tomaž Vec in navede primer: »Anonimke je pisal nekdanji ravnatelj, ki je bil po njegovem neupravičeno odstavljen. In neprestano so imeli inšpekcijo. On je v tem nekako škodoželjno užival.«
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Janja Bogataj iz skupnosti vrtcev pravi, da takim anonimkam sledi dolga borba dokazovanja. “Ko pa je zadeva rešena, okolica tega ne ve. Takrat nikogar več ne zanima, da človek ni naredil napake. Madež ostaja.”
Inšpektorji za šolstvo povprečno rešujejo zadeve slaba dva meseca, postopki, v katere so vključeni izvedenci, trajajo še dlje. Največje povečanje števila pritožb je na področju osnovnega šolstva in ocenjevanja. Inšpektorat jih obravnava prednostno, tudi če so anonimne.
V Učiteljskem združenju Slovenije ugotavljajo, da anonimne prijave povzročajo pritisk, ki lahko vpliva tudi na pedagoški proces. “Če so zelo močne osebnosti, gre mogoče lahko prva anonimna prijava nekako mimo, druga in tretja pa zagotovo ne. Tudi če si najboljši učitelj, moraš nekako popustiti pritiskom, ki jih potem lahko izvaja tudi ravnatelj. Na primer z zahtevo po manj zahtevnih testih, čeprav je zavod za šolstvo teste učiteljice, ki je bila prijavljena zaradi pretežkih testov, razglasil za ene od boljših.”
Po podatkih inšpektorata za šolstvo in šport se število anonimnih prijav zmanjšuje. V primerjavi z letom prej jih je 10 inšpektorjev leta 2016 obravnavalo 10 odstotkov manj, kar pomeni, da je bilo 211 od 635 prijav anonimnih.
Čeprav na inšpektoratu zagotavljajo, da se ne odzovejo na vse anonimne prijave, so predlagatelji sprememb prepričani, da je selekcija ta hip premajhna – tudi na podlagi vsebine izrednih nadzorov.
Ravnatelj na osnovni šoli Preserje Igor Selan: “Bila je tudi prijava, da se učiteljica vede kot zadrogirana najstnica.”
Nina-Ana Jäger: “Če so anonimne prijave res utemeljene, seveda lahko gredo v postopek. Ne pa, da gredo v postopek takšne, pri katerih gre že na prvi pogled za očitno razžalitev in zlorabo instituta, ki nima namena, da se nekaj izboljša, ampak samo razvrednotiti nekoga kot človeka.”
Dr. Tomaž Vec s pedagoške fakultete v Ljubljani poudarja, da ima skrivanje za anonimnostjo dve plati.
“Ena je tista, da se ljudje skrijemo v množici, da pridejo na plan naši nagoni in postanemo bolj agresivni, bolj destruktivni. Druga plat medalje je, da ljudje anonimnost izberejo zaradi občutka varnosti, ker se je težko izpostaviti, ker ne poznajo načina, kako se izpostaviti, ker se bojijo posledic zase, po drugi strani pa jih je strah za otroke. V šolskem sistemu je učitelj tisti, ki ima moč.”
Predsednik zveze aktivov staršev Slovenije dr. Anton Meden pravi, da so starši tudi poročali o osebnih izkušnjah z maščevanjem učitelja, če so javno izpostavili določeni problem in je otrok trpel posledice. “Učitelj konstruktivne kritike ni sprejel kot odrasel resen človek in si je starše zapomnil. V takih primerih se starši raje skrijejo za anonimnostjo in s tem zavarujejo otroka.”
Pravnica Nina-Ana Jäger poudarja, da je konstruktivna kritika del profesionalnega življenja, če se starši bojijo maščevanja, gre za področje etike učitelja. Kot mediatorka v šolah zaznava, da se v konfliktih ne znamo pogovarjati. “Ne molčati, ne kričati, ampak se usesti in se po človeško pogovoriti. Nisi zmagovalec, če tožiš nekoga, če ga anonimno prijaviš. Zmagovalec si, če si se v konfliktu sposoben pogovoriti o težkih zadevah. Ključno je, da se problem razreši, da se spet vzpostavijo zdravi temelji, da učitelji potem lahko še leta sodelujejo z otroki in starši. Anonimna prijava pa povzroči strah.”
Glavni inšpektor Tomaž Rozman pravi, da so najhujše anonimke, pri katerih se izkaže, da gre za skrhane medsebojne odnose.
“Dvomim, da so anonimni prijavitelji samo starši in šolska javnost. Nekateri navajajo podatke, ki jih lahko imajo samo tisti, ki so znotraj sistema.”
Gregor Pečan: “To so lahko tudi kakšni ‘dobronamerni’ kolegi.”
Anonimke so pogoste v obdobjih menjave ravnateljstva, pošiljajo pa jih sodelavci in nekdanji sodelavci, poudarja Tomaž Vec in navede primer: »Anonimke je pisal nekdanji ravnatelj, ki je bil po njegovem neupravičeno odstavljen. In neprestano so imeli inšpekcijo. On je v tem nekako škodoželjno užival.«
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov