Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
“Večina upokojencev se pozimi ne ogreva, ker si tega enostavno ne more privoščiti.” – Boris Krabonja
“Pokojnine so nizke, ljudje pa obupani, prestrašeni, seveda tudi lačni in prezebli. Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka. Na svoje oči sem videl upokojenko, ki je doma v hladilniku imela le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla. Ljudje so stari, bolni, utrujeni od boja za preživetje. Niso se sposobni prebiti skozi zapletene in zahtevne zanke socialnega sistema, ne znajo in ne zmorejo se boriti s komunalnimi podjetji, z dobavitelji elektrike, ogrevanja. Še sam sem potreboval mesece dolgo, da sem vse dojel in se zdaj v njihovem imenu lahko borim. Brez sprenevedanja lahko tako socialno politiko do starejših označim kot socialni genocid.” Obupan nad usodami starostnikov in neučinkovitostjo sistema trdi Boris Krabonja, profesor zgodovine in prostovoljec mariborskega društva UPornik, enega redkih, ki nenehno opozarja prav na to ranljivo skupino državljanov. In nenehno poudarja: “Takšno socialno brezno ni njihova krivda!”
“Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka.” – Boris Krabonja
Pritrjuje mu dekanja Fakultete za socialno delo v Ljubljani izr. prof. dr. Vesna Leskošek: “Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik. Med drugim tudi tega, da se je pravica do »starostne pokojnine« iz pokojninske preselila v socialno blagajno. Tudi z novimi pogoji za varstveni dodatek je namreč pravico do pomoči pri nizki pokojnini izgubilo ali se ji odreklo več deset tisoč ljudi. Zakonodaja se je lani sicer nekoliko omilila, vendar pa se je začelo bistveno dosledneje uporabljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer na način, da morajo starši otroke uradno prositi, naj podpišejo sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Mislim, da je to eden od najbolj zgrešenih in dobesedno zlonamernih ukrepov.”
“Revne so predvsem tiste upokojenke, ki so imele malo delovnih let. Za državo so opravljale delo družbene reprodukcije, ki zdaj ni več cenjena.” – izr. prof. dr. Vesna Leskošek
Odločba CSD prejemnici varstvenega dodatka:
Zato se mu je odrekla tudi naša sogovornica, 62-letna upokojenka, ki je delala od 15. do 59. leta. Za 360 evrov pokojnine. Zaradi skrajno spornega pravnega manevra je v obdobju dolgotrajnega zdravljenja izgubila stanovanje. Zdaj, po številnih operacijah in s številnimi kroničnimi boleznimi, zato živi v prastari lopi brez stranišča in kopalnice: “Čeprav imam edini električni radiator nenehno prižgan in je strošek za elektriko ogromen, je v edinem prostoru, ki ga imam, največ 17 stopinj. Zebe me nenehno, čeprav je soba tako mala, da tam ne morem imeti spravljene niti svoje garderobe. Na stranišče moram vsakič ven, na prosto, v dežju, snegu, ledu. Nihče me ne vpraša, kako s svojo invalidnostjo to zmorem. Kuham, kar imam in ko imam, ne ostane mi namreč skoraj nič od 360 evrov pokojnine. Mesne juhe ne morem jesti vsak teden, ker bi me to stalo 20 evrov mesečno. Nimam jih. Nimam za zdravila, nimam za nujno potrebno dietno prehrano, nimam za nič, kar bi to življenje naredilo znosno …”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
“Večina upokojencev se pozimi ne ogreva, ker si tega enostavno ne more privoščiti.” – Boris Krabonja
“Pokojnine so nizke, ljudje pa obupani, prestrašeni, seveda tudi lačni in prezebli. Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka. Na svoje oči sem videl upokojenko, ki je doma v hladilniku imela le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla. Ljudje so stari, bolni, utrujeni od boja za preživetje. Niso se sposobni prebiti skozi zapletene in zahtevne zanke socialnega sistema, ne znajo in ne zmorejo se boriti s komunalnimi podjetji, z dobavitelji elektrike, ogrevanja. Še sam sem potreboval mesece dolgo, da sem vse dojel in se zdaj v njihovem imenu lahko borim. Brez sprenevedanja lahko tako socialno politiko do starejših označim kot socialni genocid.” Obupan nad usodami starostnikov in neučinkovitostjo sistema trdi Boris Krabonja, profesor zgodovine in prostovoljec mariborskega društva UPornik, enega redkih, ki nenehno opozarja prav na to ranljivo skupino državljanov. In nenehno poudarja: “Takšno socialno brezno ni njihova krivda!”
“Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka.” – Boris Krabonja
Pritrjuje mu dekanja Fakultete za socialno delo v Ljubljani izr. prof. dr. Vesna Leskošek: “Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik. Med drugim tudi tega, da se je pravica do »starostne pokojnine« iz pokojninske preselila v socialno blagajno. Tudi z novimi pogoji za varstveni dodatek je namreč pravico do pomoči pri nizki pokojnini izgubilo ali se ji odreklo več deset tisoč ljudi. Zakonodaja se je lani sicer nekoliko omilila, vendar pa se je začelo bistveno dosledneje uporabljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer na način, da morajo starši otroke uradno prositi, naj podpišejo sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Mislim, da je to eden od najbolj zgrešenih in dobesedno zlonamernih ukrepov.”
“Revne so predvsem tiste upokojenke, ki so imele malo delovnih let. Za državo so opravljale delo družbene reprodukcije, ki zdaj ni več cenjena.” – izr. prof. dr. Vesna Leskošek
Odločba CSD prejemnici varstvenega dodatka:
Zato se mu je odrekla tudi naša sogovornica, 62-letna upokojenka, ki je delala od 15. do 59. leta. Za 360 evrov pokojnine. Zaradi skrajno spornega pravnega manevra je v obdobju dolgotrajnega zdravljenja izgubila stanovanje. Zdaj, po številnih operacijah in s številnimi kroničnimi boleznimi, zato živi v prastari lopi brez stranišča in kopalnice: “Čeprav imam edini električni radiator nenehno prižgan in je strošek za elektriko ogromen, je v edinem prostoru, ki ga imam, največ 17 stopinj. Zebe me nenehno, čeprav je soba tako mala, da tam ne morem imeti spravljene niti svoje garderobe. Na stranišče moram vsakič ven, na prosto, v dežju, snegu, ledu. Nihče me ne vpraša, kako s svojo invalidnostjo to zmorem. Kuham, kar imam in ko imam, ne ostane mi namreč skoraj nič od 360 evrov pokojnine. Mesne juhe ne morem jesti vsak teden, ker bi me to stalo 20 evrov mesečno. Nimam jih. Nimam za zdravila, nimam za nujno potrebno dietno prehrano, nimam za nič, kar bi to življenje naredilo znosno …”
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov