Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

28.02.2018

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik

“Večina upokojencev se pozimi ne ogreva, ker si tega enostavno ne more privoščiti.” – Boris Krabonja

“Pokojnine so nizke, ljudje pa obupani, prestrašeni, seveda tudi lačni in prezebli. Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka. Na svoje oči sem videl upokojenko, ki je doma v hladilniku imela le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla. Ljudje so stari, bolni, utrujeni od boja za preživetje. Niso se sposobni prebiti skozi zapletene in zahtevne zanke socialnega sistema, ne znajo in ne zmorejo se boriti s komunalnimi podjetji, z dobavitelji elektrike, ogrevanja. Še sam sem potreboval mesece dolgo, da sem vse dojel in se zdaj v njihovem imenu lahko borim. Brez sprenevedanja lahko tako socialno politiko do starejših označim kot socialni genocid.” Obupan nad usodami starostnikov in neučinkovitostjo sistema trdi Boris Krabonja, profesor zgodovine in prostovoljec mariborskega društva UPornik, enega redkih, ki nenehno opozarja prav na to ranljivo skupino državljanov. In nenehno poudarja: “Takšno socialno brezno ni njihova krivda!”

“Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka.” – Boris Krabonja

Pritrjuje mu dekanja Fakultete za socialno delo v Ljubljani izr. prof. dr. Vesna Leskošek: “Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik. Med drugim tudi tega, da se je pravica do »starostne pokojnine« iz pokojninske preselila v socialno blagajno. Tudi z novimi pogoji za varstveni dodatek je namreč pravico do pomoči pri nizki pokojnini izgubilo ali se ji odreklo več  deset tisoč ljudi. Zakonodaja se je lani sicer nekoliko omilila, vendar pa se je začelo bistveno dosledneje uporabljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer na način, da morajo starši otroke uradno prositi, naj podpišejo sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Mislim, da je to eden od najbolj zgrešenih in dobesedno zlonamernih ukrepov.”

“Revne so predvsem tiste upokojenke, ki so imele malo delovnih let. Za državo so opravljale delo družbene reprodukcije, ki zdaj ni več cenjena.” – izr. prof. dr. Vesna Leskošek

Odločba CSD prejemnici varstvenega dodatka:

foto: Val 202

Zebe me, nimam stranišča ne tekoče vode, o mesni juhi vsak teden lahko le sanjam

Zato se mu je odrekla tudi naša sogovornica, 62-letna upokojenka, ki je delala od 15. do 59. leta. Za 360 evrov pokojnine. Zaradi skrajno spornega pravnega manevra je v obdobju dolgotrajnega zdravljenja izgubila stanovanje. Zdaj, po številnih operacijah in s številnimi kroničnimi boleznimi, zato živi v prastari lopi brez stranišča in kopalnice: “Čeprav imam edini električni radiator nenehno prižgan in je strošek za elektriko ogromen, je v edinem prostoru, ki ga imam, največ 17 stopinj. Zebe me nenehno, čeprav je soba tako mala, da tam ne morem imeti spravljene niti svoje garderobe. Na stranišče moram vsakič ven, na prosto, v dežju, snegu, ledu. Nihče me ne vpraša, kako s svojo invalidnostjo to zmorem. Kuham, kar imam in ko imam, ne ostane mi namreč skoraj nič od 360 evrov pokojnine. Mesne juhe ne morem jesti vsak teden, ker bi me to stalo 20 evrov mesečno. Nimam jih. Nimam za zdravila, nimam za nujno potrebno dietno prehrano, nimam za nič, kar bi to življenje naredilo znosno …”


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

28.02.2018

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik

“Večina upokojencev se pozimi ne ogreva, ker si tega enostavno ne more privoščiti.” – Boris Krabonja

“Pokojnine so nizke, ljudje pa obupani, prestrašeni, seveda tudi lačni in prezebli. Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka. Na svoje oči sem videl upokojenko, ki je doma v hladilniku imela le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla. Ljudje so stari, bolni, utrujeni od boja za preživetje. Niso se sposobni prebiti skozi zapletene in zahtevne zanke socialnega sistema, ne znajo in ne zmorejo se boriti s komunalnimi podjetji, z dobavitelji elektrike, ogrevanja. Še sam sem potreboval mesece dolgo, da sem vse dojel in se zdaj v njihovem imenu lahko borim. Brez sprenevedanja lahko tako socialno politiko do starejših označim kot socialni genocid.” Obupan nad usodami starostnikov in neučinkovitostjo sistema trdi Boris Krabonja, profesor zgodovine in prostovoljec mariborskega društva UPornik, enega redkih, ki nenehno opozarja prav na to ranljivo skupino državljanov. In nenehno poudarja: “Takšno socialno brezno ni njihova krivda!”

“Odločati se morajo med tem, ali bodo jedli ali pa plačali vsaj nekaj položnic, za zdravila in kurjavo jim tako ali tako zmanjka.” – Boris Krabonja

Pritrjuje mu dekanja Fakultete za socialno delo v Ljubljani izr. prof. dr. Vesna Leskošek: “Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik. Med drugim tudi tega, da se je pravica do »starostne pokojnine« iz pokojninske preselila v socialno blagajno. Tudi z novimi pogoji za varstveni dodatek je namreč pravico do pomoči pri nizki pokojnini izgubilo ali se ji odreklo več  deset tisoč ljudi. Zakonodaja se je lani sicer nekoliko omilila, vendar pa se je začelo bistveno dosledneje uporabljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer na način, da morajo starši otroke uradno prositi, naj podpišejo sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Mislim, da je to eden od najbolj zgrešenih in dobesedno zlonamernih ukrepov.”

“Revne so predvsem tiste upokojenke, ki so imele malo delovnih let. Za državo so opravljale delo družbene reprodukcije, ki zdaj ni več cenjena.” – izr. prof. dr. Vesna Leskošek

Odločba CSD prejemnici varstvenega dodatka:

foto: Val 202

Zebe me, nimam stranišča ne tekoče vode, o mesni juhi vsak teden lahko le sanjam

Zato se mu je odrekla tudi naša sogovornica, 62-letna upokojenka, ki je delala od 15. do 59. leta. Za 360 evrov pokojnine. Zaradi skrajno spornega pravnega manevra je v obdobju dolgotrajnega zdravljenja izgubila stanovanje. Zdaj, po številnih operacijah in s številnimi kroničnimi boleznimi, zato živi v prastari lopi brez stranišča in kopalnice: “Čeprav imam edini električni radiator nenehno prižgan in je strošek za elektriko ogromen, je v edinem prostoru, ki ga imam, največ 17 stopinj. Zebe me nenehno, čeprav je soba tako mala, da tam ne morem imeti spravljene niti svoje garderobe. Na stranišče moram vsakič ven, na prosto, v dežju, snegu, ledu. Nihče me ne vpraša, kako s svojo invalidnostjo to zmorem. Kuham, kar imam in ko imam, ne ostane mi namreč skoraj nič od 360 evrov pokojnine. Mesne juhe ne morem jesti vsak teden, ker bi me to stalo 20 evrov mesečno. Nimam jih. Nimam za zdravila, nimam za nujno potrebno dietno prehrano, nimam za nič, kar bi to življenje naredilo znosno …”


26.10.2016

Senzacionalizem ubija

Senzacionalizem je slovenske medijske realnosti. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji opravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje. Posledice so lahko hude.


19.10.2016

Ekološke subvencije

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.


12.10.2016

Nevarne komunikacije s spletnimi stranmi državne uprave

Kako državni organi skrbno upravljajo z našimi osebnimi podatki na spletnih straneh, prek katerih državljani urejamo, pošiljamo in vlagamo dokumente? Ugotavljamo, da spletne strani e-uprave in e-davkov kljub številnim opozorilom strokovnjakov ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih zahtev.


05.10.2016

Kdo bo čistil dimne vode?

Kurilna sezona je pred vrati, predlagani zakon o dimnikarskih storitvah pa tli že lep čas. Z novim letom naj bi stopil v veljavo in na novo uredil področje dimnikarske dejavnosti. Uporabniki bodo lahko po novem dimnikarja izbirali sami na trgu, kar pomeni, da se obdobje koncesij končuje in uvaja sistem licenc. To pa sproža številna vprašanja. Nanja odgovarjata vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe pri Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl ter predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek.


28.09.2016

E-zlorabe otrok

Razkrivamo, kakšne so pasti spleta, v katere se ujamejo otroci in postanejo žrtve e-zlorab. V minulem letu je Spletno oko policiji predalo 61 prijav posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Vsako leto je na svetovni splet dodanih okrog 50.000 novih podob s spolnimi zlorabami otrok, navaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal.


21.09.2016

Zdravilni učinki medicinske konoplje so dokazani

Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke medicinske konoplje. To vse bolj spoznavajo tudi zdravniki v Sloveniji. Delovna skupina pri zdravniški zbornici predlaga uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki bodo dostopna na recept. Ugotavljamo, da si po slabih štirih letih zdravnice in zdravniki upajo veliko bolj odkrito govoriti o zdravljenju z medicinsko konopljo – še več, zahtevajo sistemske spremembe. Delovna skupina je poročilo in predlog ukrepov predstavila tudi na Zdravniški zbornici.


14.09.2016

Sporazum CETA

Potem ko je nemški podkancler dejal, da je sporazum o prosti trgovini z ZDA propadel in so pogajanja o TTIP, vsaj do volitev v ZDA, zastala, je na mizi prostotrgovinski sporazum s Kanado CETA. Tudi ta vsebuje mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami ter vprašljive določbe glede gensko spremenjenih organizmov, komercialne rabe vodnih virov in varstva potrošnikov. Sporazum med drugim prinaša liberalizacijo vseh storitev, razen tistih, ki so izrecno zapisane kot izjema. Bodo koncesionarji lahko tožili državo, če jim ne bo podaljšala koncesij za vodo?


07.09.2016

Domači konvencionalni ali eko kitajski fižol?

Povpraševanje po eko izdelkih raste, pri nas predvsem na račun vse večjega uvoza. Tako se v naši košari lahko nenadoma znajde eko fižol iz Kitajske, eko leča iz Rusije, ali eko čičerika iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje. Kaj pa, ko mora živilo do našega krožnika prepotovati več tisoč kilometrov, pri čemer za seboj pusti velik ogljični odtis? Kakšen je nadzor in koliko pregledanih vzorcev eko živil ni ustreznih? Ali eko živilo nujno vsebuje tudi manj težkih kovin? Kaj pa sladkorja? Kako racionalno, prijazno do sebe in okolja, izbirati v poplavi prehranskih trendov in marketinških prijemov?


31.08.2016

Avtocestno ogledalo

Kako zagotoviti ustrezno pretočnost predvsem pa varnost na več kot 600 kilometrih slovenskih avtocest in hitrih cest. Na vprašanja odgovarja mag. Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u.


24.08.2016

Žulj - Uredba o stanju tal

Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?


17.08.2016

Delilniki toplote po novem

Še do prihajajočega ponedeljka je v javni razpravi osnutek novega pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah. Obstoječa ureditev, ki je v veljavo stopila pred slabim letom, se je izkazala za problematično in požela veliko kritik strokovnjakov in javnosti.


10.08.2016

Zamuljevanje Drave

Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok. Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.


03.08.2016

“Črno” balinišče na Škofijah

Krajani Škofij, ki živijo blizu zemljišča, kjer nameravajo ponovno zgraditi balinišče, gradnji tega ostro nasprotujejo. Še več, pred leti je na tem mestu že stalo balinišče, a so ga zaradi motečega hrupa zaprli in odstranili športne objekte. Le na črno zgrajena klubska hiška, ki so ju uporabljali balinarji je ostala. Zdaj so jo prenovili, zanimivo pa je, da je bil na otvoritvi obnovljenega na črno zgrajenega objekta tudi koprski župan Popovič. Zato mu krajani Škofij očitajo arogantnost in sprenevedanje, saj vsi vedo, da je objekt črna gradnja, ki celo nima svojega uradnega priključka in števca za vodo niti električnega priključka, ampak imajo elektriko priključeno kar na javno razsvetljavo. V posmeh vsem pa je na parceli, ki je v lasti občine, pravo divje odlagališče smeti. Spore med Mestno občino Koper in krajani Škofij je raziskoval Marjan Jerman.


27.07.2016

Prisiljen v brezdomstvo

Gospod Marko že skoraj poldrugo leto živi na cesti. V to je bil prisiljen, ko mu je center za socialno delo po letih prejemanja denarne socialne pomoči prenehal dajati pomoč, pa tudi zdravstveno zavarovanje. Upoštevati je namreč začel, da ima v lasti za bivanje neprimerno nepremičnino, ki je po GURS-ovi oceni vredna toliko, da njen lastnik ni upravičen do nikakršne pomoči. Je fiktivna in v praksi čisto nerealna ocena vrednosti res lahko argument za to, da sistem bolnega človeka potisne pod prag vsega humanega?


20.07.2016

Zahtevne delovne razmere vplivajo na zdravje varnostnikov

Junija smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na težave varnostnic in varnostnikov podjetja G4S na ljubljanskem letališču. Slišali smo tudi izjavo direktorja, ki je med drugim dejal, da je v podjetju nezadovoljnih le nekaj posameznikov. Glede na odziv, ki smo ga dobili po oddaji, to nikakor ne drži. Nadaljujemo zgodbo, saj ne gre le za kaprice nekaj nergačev. Spregovorila sta tudi varnostnika, ki sta delala na ameriškem veleposlaništvu. Gre za svojevrsten paradoks – zaradi globalnih terorističnih groženj se varnosti posveča vse več pozornosti in se zanjo namenja vse več sredstev, pri ljudeh, ki so skrbijo za varnost, pa se to pozna le v dodatnih nalogah, ki jih morajo opravljati.


13.07.2016

Samooklicani svetovalci pri upravljanju z nepremičninami

Imate tudi v vašem bloku samooklicanega svetovalca pri upravljanju z nepremičninami in mu za storitve, ki jih po zakonu opravljajo upravniki, tudi plačujete? Šli smo po sledeh samostojnega podjetnika, ki se ukvarja z nadzorom upravnikov, dejavnost pa ima med drugim registrirano za čiščenje in poizvedovalne dejavnosti. Nadzor nad upravniki naj bi sicer izvajala stanovanjska inšpekcija, a ta se etažnim lastnikom očitno ne zdi zadosten.


06.07.2016

Inšpektorica ukazala izkop jarka po zasebnem zemljišču

Da birokrati brez osebne odgovornosti počno, kar se jim zdi prav, kaže primer, ki se je zgodil v Slovenski Bistrici, ko je medobčinska inšpektorica izdala odločbo o prekopu zasebnega zemljišča.


29.06.2016

Nas čaka prometni kolaps med Draženci in Gruškovjem?

Deset in več kilometrski zastoji med Gruškovjem, Podlehnikom in proti Mariboru so stalnica koncev tedna vsake poletne turistične sezone. Letos je tam še gradbišče avtoceste, zato se številni bojijo poslabšane prometne varnosti. Kako se izogniti popolnemu prometnemu kolapsu na območju med Draženci in Gruškovjem?


22.06.2016

Žulj - Mokri telefon

V zadnjih mesecih se je na Val 202 obrnilo več poslušalcev, ki garancije pri popravilu telefona ne morejo uveljaviti, skupni imenovalec pri velikem delu teh pa je: “Aparat je bil v stiku s tekočino. Garancijsko popravilo ni možno”. Kako delujejo indikatorji vlage? Se obarvajo tudi, če uporabljamo telefon v deževnem vremenu ali mora naprava pasti v vodo, da se aktivira? Ali je ta indikator le priročni izgovor serviserjev, da jim aparata ni treba brezplačno popraviti? O tem s pooblaščenimi serviserji, sodnim izvedencem za področje telekomunikacij ter predstavnikoma Zveze potrošnikov Slovenije in Tržnega inšpektorata.


15.06.2016

Obrtna cona pri Ivančni Gorici

Tik ob vasi Škrjanče namerava podjetnik zgraditi industrijsko cono, ki bo po besedah nekaterih krajanov imela negativen vpliv na življenje v vasi. Zanimivo je, da je podjetnik zemljišče že odkupil, večino pa prodal kot urejeno obrtno cono, čeprav za omenjeno cono še ni sprejet Občinski prostorski načrt. Ali gre za tihi dogovor med občino in podjetnikom?


Stran 10 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov