Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes težko najdemo kakšno prosto posteljo v domovih za starejše, cene so visoke, zakona o dolgotrajni negi pa še kar ni
“15 let ali več potrebujemo za ključne zakone, ki bi res lahko pomagali. Kot je zakon o dolgotrajni negi. So res pravi ljudje na pravih mestih.” – Ana Cajnko, predsednica društva Res je
Razmere v domovih za starejše postajajo kritične. Prostih postelj, na katere čaka skoraj osem tisoč ljudi, ni, opozarjajo varuhinja človekovih pravic in centri za socialno delo. Na dolge čakalne vrste opozarja tudi skupnost socialnih zavodov in predsednika vlade znova poziva, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev morajo namreč uporabniki pogosto sami plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
“V tem letu bomo pri varuhu obiskali številne domove za starejše.” – varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki ga je uredništvu poslala Andreja Flajs, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca
Na podlagi izpovedi sorodnice, objavljene v oddaji, ne moremo identificirati, za katero stanovalko naj bi šlo. Domnevna sorodnica v svoji tragični izkušnji med drugim navaja, da naj bi teta živela v petposteljni sobi. Dom sicer ima večposteljne sobe, vendar nobene petposteljne. Zaradi zagotavljanja čim večje kakovosti skrbi za stanovalce beležimo in hranimo vse pripombe, pritožbe, predloge in drugo komunikacijo, saj lahko le tako zagotavljamo nenehne izboljšave svojih storitev. Rezultati sistematičnega merjenja zadovoljstva nam kažejo zelo visoko stopnjo zadovoljstva svojcev. V primerjalni analizi z drugimi 59 domovi, ki uporabljajo enako metodologijo, smo v skupni oceni zadovoljstva umeščeni na drugo mesto med domovi in na prvo mesto med posebnimi zavodi. V naši evidenci nimamo dogodka, podobnega sprevrženemu ravnanju, kakršno je bilo očitano v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Dopuščamo možnost očitka, da se kateri od stanovalcev uredi manj primerno letnemu času, vendar je osebje zadolženo, da poskrbi, da temu ni tako; da so oblačila primerna temperaturam in telesnim aktivnostim, seveda z upoštevanjem želja, če jih oseba zmore izraziti. Za osebe, ki odklanjajo vzdrževanje primerne higiene, ter osebe, ki odklanjajo tuširanje, kopanje, menjavo perila ali inkontinenčne pripomočke, se ob vsaki zavrnitvi spodbude vodijo tudi individualni zapisi, hkrati pa se po času in načinu prilagodijo aktivnosti, ki jih je treba izvesti.
V celoti zavračamo tudi navedbe, povezane s tepežem, zmerjanjem, ustrahovanjem in ščipanjem. Vljudno naprošamo vse svojce in druge osebe, da nas o morebitnih takšnih zavrženih in vsega obsojanja vrednih ravnanjih takoj obvestite, da bomo lahko ustrezno ukrepali. Zato tudi vabimo osebo, ki je pred vso Slovenijo izrazila svojo nemoč pred razmerami, dejanji in odnosom zaposlenih, da se obrne na Dom. Na konkretne navedbe bo dobila konkretne odgovore, kot bi jih tudi novinar, če bi obtožbe preveril tudi pri nas.
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi nekdanje stanovalke, ki je v prispevku poimenovane kot »mama«, ki ga je uredništvu poslal Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco, d.o.o.
V Domu pod gorco kot enostranske in zavajajoče zavračamo obtožbe o neprimernem ravnanju z našo nekdanjo stanovalko.
Objavljeno v oddaji: »Mama poslušalke, ki nas je o dogajanju obvestila pisno, je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki sodi poleg.«
Dom pod gorco deluje po načelu gospodinjskih skupnosti. V skladu s tem stanovalcem tudi vso hrano oziroma vse obroke postrežemo v etaži. Stanovalci se sami odločijo, ali bodo uživali obroke v sobi ali v jedilnici. Če zaradi slabega počutja ali nepokretnosti ne morejo v jedilnico, jim obroke vsekakor postrežemo v sobi.
Objavljeno v oddaji: »Trdila je, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine.«
V Domu glede oskrbe in nege ravnamo skladno s sprejetimi negovalnimi standardi oziroma navodili za delo v službi zdravstvene nege. Kljub temu, da zavarovalnica krije največ do 3 plenice dnevno, poskrbimo, da po potrebi stanovalcem menjamo plenice tudi pogosteje.
Izvajalci oskrbe starejših že dolgo opozarjamo na neprimerne normative glede na potrebe stanovalcev. Zato ne moremo pričakovati, da bodo zaposleni kljub predanosti temu plemenitemu poslanstvu zmogli vse stanovalce urediti istočasno. Lahko se zgodi, da se stanovalcu zamenja plenica in v kratkem času zopet opravi potrebo, svojci pa bodo prišli na obisk ravno takrat. Na prvi pogled bi gotovo delovalo, kot da ne skrbimo zanje, a jim stvar razložimo in razumejo. Vsaj večina.
Prav tako se lahko pripeti, da se posteljnina umaže pri odvajanju. Možno je tudi, da se stanovalci polijejo pri pitju. Nič zato, saj kljub temu takoj, ko je mogoče, zamenjamo posteljnino. Kot smo že rekli, se lahko zgodi, da je ob prihodu svojcev posteljnina umazana iz razloga, ker se do tistega trenutka iz objektivnih razlogov še ni izvedla nega pri dotičnem stanovalcu. Ne dovolimo pa, da nas enostransko opredelite kot ustanovo, ki zanemarja stanovalce.
V domovih za starejše imamo natančno določeno pot za morebitne pritožbe, opažanja in predloge. Hčerka nekdanje stanovalke te uradne poti ni izkoristila. Sorodnica je podala le ustno pritožbo na Socialno inšpekcijo, ki pa je ne glede na pozive nikoli ni podkrepila z dokazili in dokazilom, da je bila v zadevi že uveljavljena pot ugovora pri izvajalcu. Ne glede na to, smo morebitna odprta vprašanja vedno reševali v dialogu s sorodnico.
Želeli bi dodatno izpostaviti, da novinar trditev ni preveril, ampak je le objavil navedbe hčerke zdaj že pokojne stanovalke. S tem je kršil Kodeks Društva novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Poudarjamo, da predstavlja prispevek poizkus očrnitve organizirane skrbi za starejše na splošno in to na zelo neprimeren način, z objavo posamičnih primerov, ki niso ne aktualni (gre za enostranske navedbe svojca iz leta 2015), ne resnični.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Danes težko najdemo kakšno prosto posteljo v domovih za starejše, cene so visoke, zakona o dolgotrajni negi pa še kar ni
“15 let ali več potrebujemo za ključne zakone, ki bi res lahko pomagali. Kot je zakon o dolgotrajni negi. So res pravi ljudje na pravih mestih.” – Ana Cajnko, predsednica društva Res je
Razmere v domovih za starejše postajajo kritične. Prostih postelj, na katere čaka skoraj osem tisoč ljudi, ni, opozarjajo varuhinja človekovih pravic in centri za socialno delo. Na dolge čakalne vrste opozarja tudi skupnost socialnih zavodov in predsednika vlade znova poziva, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev morajo namreč uporabniki pogosto sami plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
“V tem letu bomo pri varuhu obiskali številne domove za starejše.” – varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki ga je uredništvu poslala Andreja Flajs, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca
Na podlagi izpovedi sorodnice, objavljene v oddaji, ne moremo identificirati, za katero stanovalko naj bi šlo. Domnevna sorodnica v svoji tragični izkušnji med drugim navaja, da naj bi teta živela v petposteljni sobi. Dom sicer ima večposteljne sobe, vendar nobene petposteljne. Zaradi zagotavljanja čim večje kakovosti skrbi za stanovalce beležimo in hranimo vse pripombe, pritožbe, predloge in drugo komunikacijo, saj lahko le tako zagotavljamo nenehne izboljšave svojih storitev. Rezultati sistematičnega merjenja zadovoljstva nam kažejo zelo visoko stopnjo zadovoljstva svojcev. V primerjalni analizi z drugimi 59 domovi, ki uporabljajo enako metodologijo, smo v skupni oceni zadovoljstva umeščeni na drugo mesto med domovi in na prvo mesto med posebnimi zavodi. V naši evidenci nimamo dogodka, podobnega sprevrženemu ravnanju, kakršno je bilo očitano v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Dopuščamo možnost očitka, da se kateri od stanovalcev uredi manj primerno letnemu času, vendar je osebje zadolženo, da poskrbi, da temu ni tako; da so oblačila primerna temperaturam in telesnim aktivnostim, seveda z upoštevanjem želja, če jih oseba zmore izraziti. Za osebe, ki odklanjajo vzdrževanje primerne higiene, ter osebe, ki odklanjajo tuširanje, kopanje, menjavo perila ali inkontinenčne pripomočke, se ob vsaki zavrnitvi spodbude vodijo tudi individualni zapisi, hkrati pa se po času in načinu prilagodijo aktivnosti, ki jih je treba izvesti.
V celoti zavračamo tudi navedbe, povezane s tepežem, zmerjanjem, ustrahovanjem in ščipanjem. Vljudno naprošamo vse svojce in druge osebe, da nas o morebitnih takšnih zavrženih in vsega obsojanja vrednih ravnanjih takoj obvestite, da bomo lahko ustrezno ukrepali. Zato tudi vabimo osebo, ki je pred vso Slovenijo izrazila svojo nemoč pred razmerami, dejanji in odnosom zaposlenih, da se obrne na Dom. Na konkretne navedbe bo dobila konkretne odgovore, kot bi jih tudi novinar, če bi obtožbe preveril tudi pri nas.
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi nekdanje stanovalke, ki je v prispevku poimenovane kot »mama«, ki ga je uredništvu poslal Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco, d.o.o.
V Domu pod gorco kot enostranske in zavajajoče zavračamo obtožbe o neprimernem ravnanju z našo nekdanjo stanovalko.
Objavljeno v oddaji: »Mama poslušalke, ki nas je o dogajanju obvestila pisno, je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki sodi poleg.«
Dom pod gorco deluje po načelu gospodinjskih skupnosti. V skladu s tem stanovalcem tudi vso hrano oziroma vse obroke postrežemo v etaži. Stanovalci se sami odločijo, ali bodo uživali obroke v sobi ali v jedilnici. Če zaradi slabega počutja ali nepokretnosti ne morejo v jedilnico, jim obroke vsekakor postrežemo v sobi.
Objavljeno v oddaji: »Trdila je, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine.«
V Domu glede oskrbe in nege ravnamo skladno s sprejetimi negovalnimi standardi oziroma navodili za delo v službi zdravstvene nege. Kljub temu, da zavarovalnica krije največ do 3 plenice dnevno, poskrbimo, da po potrebi stanovalcem menjamo plenice tudi pogosteje.
Izvajalci oskrbe starejših že dolgo opozarjamo na neprimerne normative glede na potrebe stanovalcev. Zato ne moremo pričakovati, da bodo zaposleni kljub predanosti temu plemenitemu poslanstvu zmogli vse stanovalce urediti istočasno. Lahko se zgodi, da se stanovalcu zamenja plenica in v kratkem času zopet opravi potrebo, svojci pa bodo prišli na obisk ravno takrat. Na prvi pogled bi gotovo delovalo, kot da ne skrbimo zanje, a jim stvar razložimo in razumejo. Vsaj večina.
Prav tako se lahko pripeti, da se posteljnina umaže pri odvajanju. Možno je tudi, da se stanovalci polijejo pri pitju. Nič zato, saj kljub temu takoj, ko je mogoče, zamenjamo posteljnino. Kot smo že rekli, se lahko zgodi, da je ob prihodu svojcev posteljnina umazana iz razloga, ker se do tistega trenutka iz objektivnih razlogov še ni izvedla nega pri dotičnem stanovalcu. Ne dovolimo pa, da nas enostransko opredelite kot ustanovo, ki zanemarja stanovalce.
V domovih za starejše imamo natančno določeno pot za morebitne pritožbe, opažanja in predloge. Hčerka nekdanje stanovalke te uradne poti ni izkoristila. Sorodnica je podala le ustno pritožbo na Socialno inšpekcijo, ki pa je ne glede na pozive nikoli ni podkrepila z dokazili in dokazilom, da je bila v zadevi že uveljavljena pot ugovora pri izvajalcu. Ne glede na to, smo morebitna odprta vprašanja vedno reševali v dialogu s sorodnico.
Želeli bi dodatno izpostaviti, da novinar trditev ni preveril, ampak je le objavil navedbe hčerke zdaj že pokojne stanovalke. S tem je kršil Kodeks Društva novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Poudarjamo, da predstavlja prispevek poizkus očrnitve organizirane skrbi za starejše na splošno in to na zelo neprimeren način, z objavo posamičnih primerov, ki niso ne aktualni (gre za enostranske navedbe svojca iz leta 2015), ne resnični.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov