Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes težko najdemo kakšno prosto posteljo v domovih za starejše, cene so visoke, zakona o dolgotrajni negi pa še kar ni
“15 let ali več potrebujemo za ključne zakone, ki bi res lahko pomagali. Kot je zakon o dolgotrajni negi. So res pravi ljudje na pravih mestih.” – Ana Cajnko, predsednica društva Res je
Razmere v domovih za starejše postajajo kritične. Prostih postelj, na katere čaka skoraj osem tisoč ljudi, ni, opozarjajo varuhinja človekovih pravic in centri za socialno delo. Na dolge čakalne vrste opozarja tudi skupnost socialnih zavodov in predsednika vlade znova poziva, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev morajo namreč uporabniki pogosto sami plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
“V tem letu bomo pri varuhu obiskali številne domove za starejše.” – varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki ga je uredništvu poslala Andreja Flajs, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca
Na podlagi izpovedi sorodnice, objavljene v oddaji, ne moremo identificirati, za katero stanovalko naj bi šlo. Domnevna sorodnica v svoji tragični izkušnji med drugim navaja, da naj bi teta živela v petposteljni sobi. Dom sicer ima večposteljne sobe, vendar nobene petposteljne. Zaradi zagotavljanja čim večje kakovosti skrbi za stanovalce beležimo in hranimo vse pripombe, pritožbe, predloge in drugo komunikacijo, saj lahko le tako zagotavljamo nenehne izboljšave svojih storitev. Rezultati sistematičnega merjenja zadovoljstva nam kažejo zelo visoko stopnjo zadovoljstva svojcev. V primerjalni analizi z drugimi 59 domovi, ki uporabljajo enako metodologijo, smo v skupni oceni zadovoljstva umeščeni na drugo mesto med domovi in na prvo mesto med posebnimi zavodi. V naši evidenci nimamo dogodka, podobnega sprevrženemu ravnanju, kakršno je bilo očitano v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Dopuščamo možnost očitka, da se kateri od stanovalcev uredi manj primerno letnemu času, vendar je osebje zadolženo, da poskrbi, da temu ni tako; da so oblačila primerna temperaturam in telesnim aktivnostim, seveda z upoštevanjem želja, če jih oseba zmore izraziti. Za osebe, ki odklanjajo vzdrževanje primerne higiene, ter osebe, ki odklanjajo tuširanje, kopanje, menjavo perila ali inkontinenčne pripomočke, se ob vsaki zavrnitvi spodbude vodijo tudi individualni zapisi, hkrati pa se po času in načinu prilagodijo aktivnosti, ki jih je treba izvesti.
V celoti zavračamo tudi navedbe, povezane s tepežem, zmerjanjem, ustrahovanjem in ščipanjem. Vljudno naprošamo vse svojce in druge osebe, da nas o morebitnih takšnih zavrženih in vsega obsojanja vrednih ravnanjih takoj obvestite, da bomo lahko ustrezno ukrepali. Zato tudi vabimo osebo, ki je pred vso Slovenijo izrazila svojo nemoč pred razmerami, dejanji in odnosom zaposlenih, da se obrne na Dom. Na konkretne navedbe bo dobila konkretne odgovore, kot bi jih tudi novinar, če bi obtožbe preveril tudi pri nas.
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi nekdanje stanovalke, ki je v prispevku poimenovane kot »mama«, ki ga je uredništvu poslal Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco, d.o.o.
V Domu pod gorco kot enostranske in zavajajoče zavračamo obtožbe o neprimernem ravnanju z našo nekdanjo stanovalko.
Objavljeno v oddaji: »Mama poslušalke, ki nas je o dogajanju obvestila pisno, je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki sodi poleg.«
Dom pod gorco deluje po načelu gospodinjskih skupnosti. V skladu s tem stanovalcem tudi vso hrano oziroma vse obroke postrežemo v etaži. Stanovalci se sami odločijo, ali bodo uživali obroke v sobi ali v jedilnici. Če zaradi slabega počutja ali nepokretnosti ne morejo v jedilnico, jim obroke vsekakor postrežemo v sobi.
Objavljeno v oddaji: »Trdila je, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine.«
V Domu glede oskrbe in nege ravnamo skladno s sprejetimi negovalnimi standardi oziroma navodili za delo v službi zdravstvene nege. Kljub temu, da zavarovalnica krije največ do 3 plenice dnevno, poskrbimo, da po potrebi stanovalcem menjamo plenice tudi pogosteje.
Izvajalci oskrbe starejših že dolgo opozarjamo na neprimerne normative glede na potrebe stanovalcev. Zato ne moremo pričakovati, da bodo zaposleni kljub predanosti temu plemenitemu poslanstvu zmogli vse stanovalce urediti istočasno. Lahko se zgodi, da se stanovalcu zamenja plenica in v kratkem času zopet opravi potrebo, svojci pa bodo prišli na obisk ravno takrat. Na prvi pogled bi gotovo delovalo, kot da ne skrbimo zanje, a jim stvar razložimo in razumejo. Vsaj večina.
Prav tako se lahko pripeti, da se posteljnina umaže pri odvajanju. Možno je tudi, da se stanovalci polijejo pri pitju. Nič zato, saj kljub temu takoj, ko je mogoče, zamenjamo posteljnino. Kot smo že rekli, se lahko zgodi, da je ob prihodu svojcev posteljnina umazana iz razloga, ker se do tistega trenutka iz objektivnih razlogov še ni izvedla nega pri dotičnem stanovalcu. Ne dovolimo pa, da nas enostransko opredelite kot ustanovo, ki zanemarja stanovalce.
V domovih za starejše imamo natančno določeno pot za morebitne pritožbe, opažanja in predloge. Hčerka nekdanje stanovalke te uradne poti ni izkoristila. Sorodnica je podala le ustno pritožbo na Socialno inšpekcijo, ki pa je ne glede na pozive nikoli ni podkrepila z dokazili in dokazilom, da je bila v zadevi že uveljavljena pot ugovora pri izvajalcu. Ne glede na to, smo morebitna odprta vprašanja vedno reševali v dialogu s sorodnico.
Želeli bi dodatno izpostaviti, da novinar trditev ni preveril, ampak je le objavil navedbe hčerke zdaj že pokojne stanovalke. S tem je kršil Kodeks Društva novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Poudarjamo, da predstavlja prispevek poizkus očrnitve organizirane skrbi za starejše na splošno in to na zelo neprimeren način, z objavo posamičnih primerov, ki niso ne aktualni (gre za enostranske navedbe svojca iz leta 2015), ne resnični.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Danes težko najdemo kakšno prosto posteljo v domovih za starejše, cene so visoke, zakona o dolgotrajni negi pa še kar ni
“15 let ali več potrebujemo za ključne zakone, ki bi res lahko pomagali. Kot je zakon o dolgotrajni negi. So res pravi ljudje na pravih mestih.” – Ana Cajnko, predsednica društva Res je
Razmere v domovih za starejše postajajo kritične. Prostih postelj, na katere čaka skoraj osem tisoč ljudi, ni, opozarjajo varuhinja človekovih pravic in centri za socialno delo. Na dolge čakalne vrste opozarja tudi skupnost socialnih zavodov in predsednika vlade znova poziva, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev morajo namreč uporabniki pogosto sami plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
“V tem letu bomo pri varuhu obiskali številne domove za starejše.” – varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki ga je uredništvu poslala Andreja Flajs, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca
Na podlagi izpovedi sorodnice, objavljene v oddaji, ne moremo identificirati, za katero stanovalko naj bi šlo. Domnevna sorodnica v svoji tragični izkušnji med drugim navaja, da naj bi teta živela v petposteljni sobi. Dom sicer ima večposteljne sobe, vendar nobene petposteljne. Zaradi zagotavljanja čim večje kakovosti skrbi za stanovalce beležimo in hranimo vse pripombe, pritožbe, predloge in drugo komunikacijo, saj lahko le tako zagotavljamo nenehne izboljšave svojih storitev. Rezultati sistematičnega merjenja zadovoljstva nam kažejo zelo visoko stopnjo zadovoljstva svojcev. V primerjalni analizi z drugimi 59 domovi, ki uporabljajo enako metodologijo, smo v skupni oceni zadovoljstva umeščeni na drugo mesto med domovi in na prvo mesto med posebnimi zavodi. V naši evidenci nimamo dogodka, podobnega sprevrženemu ravnanju, kakršno je bilo očitano v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Dopuščamo možnost očitka, da se kateri od stanovalcev uredi manj primerno letnemu času, vendar je osebje zadolženo, da poskrbi, da temu ni tako; da so oblačila primerna temperaturam in telesnim aktivnostim, seveda z upoštevanjem želja, če jih oseba zmore izraziti. Za osebe, ki odklanjajo vzdrževanje primerne higiene, ter osebe, ki odklanjajo tuširanje, kopanje, menjavo perila ali inkontinenčne pripomočke, se ob vsaki zavrnitvi spodbude vodijo tudi individualni zapisi, hkrati pa se po času in načinu prilagodijo aktivnosti, ki jih je treba izvesti.
V celoti zavračamo tudi navedbe, povezane s tepežem, zmerjanjem, ustrahovanjem in ščipanjem. Vljudno naprošamo vse svojce in druge osebe, da nas o morebitnih takšnih zavrženih in vsega obsojanja vrednih ravnanjih takoj obvestite, da bomo lahko ustrezno ukrepali. Zato tudi vabimo osebo, ki je pred vso Slovenijo izrazila svojo nemoč pred razmerami, dejanji in odnosom zaposlenih, da se obrne na Dom. Na konkretne navedbe bo dobila konkretne odgovore, kot bi jih tudi novinar, če bi obtožbe preveril tudi pri nas.
Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi nekdanje stanovalke, ki je v prispevku poimenovane kot »mama«, ki ga je uredništvu poslal Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco, d.o.o.
V Domu pod gorco kot enostranske in zavajajoče zavračamo obtožbe o neprimernem ravnanju z našo nekdanjo stanovalko.
Objavljeno v oddaji: »Mama poslušalke, ki nas je o dogajanju obvestila pisno, je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki sodi poleg.«
Dom pod gorco deluje po načelu gospodinjskih skupnosti. V skladu s tem stanovalcem tudi vso hrano oziroma vse obroke postrežemo v etaži. Stanovalci se sami odločijo, ali bodo uživali obroke v sobi ali v jedilnici. Če zaradi slabega počutja ali nepokretnosti ne morejo v jedilnico, jim obroke vsekakor postrežemo v sobi.
Objavljeno v oddaji: »Trdila je, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine.«
V Domu glede oskrbe in nege ravnamo skladno s sprejetimi negovalnimi standardi oziroma navodili za delo v službi zdravstvene nege. Kljub temu, da zavarovalnica krije največ do 3 plenice dnevno, poskrbimo, da po potrebi stanovalcem menjamo plenice tudi pogosteje.
Izvajalci oskrbe starejših že dolgo opozarjamo na neprimerne normative glede na potrebe stanovalcev. Zato ne moremo pričakovati, da bodo zaposleni kljub predanosti temu plemenitemu poslanstvu zmogli vse stanovalce urediti istočasno. Lahko se zgodi, da se stanovalcu zamenja plenica in v kratkem času zopet opravi potrebo, svojci pa bodo prišli na obisk ravno takrat. Na prvi pogled bi gotovo delovalo, kot da ne skrbimo zanje, a jim stvar razložimo in razumejo. Vsaj večina.
Prav tako se lahko pripeti, da se posteljnina umaže pri odvajanju. Možno je tudi, da se stanovalci polijejo pri pitju. Nič zato, saj kljub temu takoj, ko je mogoče, zamenjamo posteljnino. Kot smo že rekli, se lahko zgodi, da je ob prihodu svojcev posteljnina umazana iz razloga, ker se do tistega trenutka iz objektivnih razlogov še ni izvedla nega pri dotičnem stanovalcu. Ne dovolimo pa, da nas enostransko opredelite kot ustanovo, ki zanemarja stanovalce.
V domovih za starejše imamo natančno določeno pot za morebitne pritožbe, opažanja in predloge. Hčerka nekdanje stanovalke te uradne poti ni izkoristila. Sorodnica je podala le ustno pritožbo na Socialno inšpekcijo, ki pa je ne glede na pozive nikoli ni podkrepila z dokazili in dokazilom, da je bila v zadevi že uveljavljena pot ugovora pri izvajalcu. Ne glede na to, smo morebitna odprta vprašanja vedno reševali v dialogu s sorodnico.
Želeli bi dodatno izpostaviti, da novinar trditev ni preveril, ampak je le objavil navedbe hčerke zdaj že pokojne stanovalke. S tem je kršil Kodeks Društva novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Poudarjamo, da predstavlja prispevek poizkus očrnitve organizirane skrbi za starejše na splošno in to na zelo neprimeren način, z objavo posamičnih primerov, ki niso ne aktualni (gre za enostranske navedbe svojca iz leta 2015), ne resnični.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov