Danes težko najdemo kakšno prosto posteljo v domovih za starejše, cene so visoke, zakona o dolgotrajni negi pa še kar ni

“15 let ali več potrebujemo za ključne zakone, ki bi res lahko pomagali. Kot je zakon o dolgotrajni negi. So res pravi ljudje na pravih mestih.” – Ana Cajnko, predsednica društva Res je

Razmere v domovih za starejše postajajo kritične. Prostih postelj, na katere čaka skoraj osem tisoč ljudi, ni, opozarjajo varuhinja človekovih pravic in centri za socialno delo. Na dolge čakalne vrste opozarja tudi skupnost socialnih zavodov in predsednika vlade znova poziva, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev morajo namreč uporabniki pogosto sami plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

“V tem letu bomo pri varuhu obiskali številne domove za starejše.” – varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer

Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki ga je uredništvu poslala Andreja Flajs, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca

Na podlagi izpovedi sorodnice, objavljene v oddaji, ne moremo identificirati, za katero stanovalko naj bi šlo. Domnevna sorodnica v svoji tragični izkušnji med drugim navaja, da naj bi teta živela v petposteljni sobi. Dom sicer ima večposteljne sobe, vendar nobene petposteljne. Zaradi zagotavljanja čim večje kakovosti skrbi za stanovalce beležimo in hranimo vse pripombe, pritožbe, predloge in drugo komunikacijo, saj lahko le tako zagotavljamo nenehne izboljšave svojih storitev. Rezultati sistematičnega merjenja zadovoljstva nam kažejo zelo visoko stopnjo zadovoljstva svojcev. V primerjalni analizi z drugimi 59 domovi, ki uporabljajo enako metodologijo, smo v skupni oceni zadovoljstva umeščeni na drugo mesto med domovi in na prvo mesto med posebnimi zavodi. V naši evidenci nimamo dogodka, podobnega sprevrženemu ravnanju, kakršno je bilo očitano v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Dopuščamo možnost očitka, da se kateri od stanovalcev uredi manj primerno letnemu času, vendar je osebje zadolženo, da poskrbi, da temu ni tako; da so oblačila primerna temperaturam in telesnim aktivnostim, seveda z upoštevanjem želja, če jih oseba zmore izraziti. Za osebe, ki odklanjajo vzdrževanje primerne higiene, ter osebe, ki odklanjajo tuširanje, kopanje, menjavo perila ali inkontinenčne pripomočke, se ob vsaki zavrnitvi spodbude vodijo tudi individualni zapisi, hkrati pa se po času in načinu prilagodijo aktivnosti, ki jih je treba izvesti.

V celoti zavračamo tudi navedbe, povezane s tepežem, zmerjanjem, ustrahovanjem in ščipanjem. Vljudno naprošamo vse svojce in druge osebe, da nas o morebitnih takšnih zavrženih in vsega obsojanja vrednih ravnanjih takoj obvestite, da bomo lahko ustrezno ukrepali. Zato tudi vabimo osebo, ki je pred vso Slovenijo izrazila svojo nemoč pred razmerami, dejanji in odnosom zaposlenih, da se obrne na Dom. Na konkretne navedbe bo dobila konkretne odgovore, kot bi jih tudi novinar, če bi obtožbe preveril tudi pri nas.

Objavljamo v celoti prikaz nasprotnih dejstev o oskrbi nekdanje stanovalke, ki je v prispevku poimenovane kot »mama«, ki ga je uredništvu poslal Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco, d.o.o.

V Domu pod gorco kot enostranske in zavajajoče zavračamo obtožbe o neprimernem ravnanju z našo nekdanjo stanovalko.

Objavljeno v oddaji: »Mama poslušalke, ki nas je o dogajanju obvestila pisno, je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki sodi poleg.«

Dom pod gorco deluje po načelu gospodinjskih skupnosti. V skladu s tem stanovalcem tudi vso hrano oziroma vse obroke postrežemo v etaži. Stanovalci se sami odločijo, ali bodo uživali obroke v sobi ali v jedilnici. Če zaradi slabega počutja ali nepokretnosti ne morejo v jedilnico, jim obroke vsekakor postrežemo v sobi.

Objavljeno v oddaji: »Trdila je, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine.«

V Domu glede oskrbe in nege ravnamo skladno s sprejetimi negovalnimi standardi oziroma navodili za delo v službi zdravstvene nege. Kljub temu, da zavarovalnica krije največ do 3 plenice dnevno, poskrbimo, da po potrebi stanovalcem menjamo plenice tudi pogosteje.

Izvajalci oskrbe starejših že dolgo opozarjamo na neprimerne normative glede na potrebe stanovalcev. Zato ne moremo pričakovati, da bodo zaposleni kljub predanosti temu plemenitemu poslanstvu zmogli vse stanovalce urediti istočasno. Lahko se zgodi, da se stanovalcu zamenja plenica in v kratkem času zopet opravi potrebo, svojci pa bodo prišli na obisk ravno takrat. Na prvi pogled bi gotovo delovalo, kot da ne skrbimo zanje, a jim stvar razložimo in razumejo. Vsaj večina.

Prav tako se lahko pripeti, da se posteljnina umaže pri odvajanju. Možno je tudi, da se stanovalci polijejo pri pitju. Nič zato, saj kljub temu takoj, ko je mogoče, zamenjamo posteljnino. Kot smo že rekli, se lahko zgodi, da je ob prihodu svojcev posteljnina umazana iz razloga, ker se do tistega trenutka iz objektivnih razlogov še ni izvedla nega pri dotičnem stanovalcu. Ne dovolimo pa, da nas enostransko opredelite kot ustanovo, ki zanemarja stanovalce.

V domovih za starejše imamo natančno določeno pot za morebitne pritožbe, opažanja in predloge. Hčerka nekdanje stanovalke te uradne poti ni izkoristila. Sorodnica je podala le ustno pritožbo na Socialno inšpekcijo, ki pa je ne glede na pozive nikoli ni podkrepila z dokazili in dokazilom, da je bila v zadevi že uveljavljena pot ugovora pri izvajalcu. Ne glede na to, smo morebitna odprta vprašanja vedno reševali v dialogu s sorodnico.

Želeli bi dodatno izpostaviti, da novinar trditev ni preveril, ampak je le objavil navedbe hčerke zdaj že pokojne stanovalke. S tem je kršil Kodeks Društva novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Poudarjamo, da predstavlja prispevek poizkus očrnitve organizirane skrbi za starejše na splošno in to na zelo neprimeren način, z objavo posamičnih primerov, ki niso ne aktualni (gre za enostranske navedbe svojca iz leta 2015), ne resnični.