Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov
