Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov
