Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.
Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.
Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.
Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.
Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”
Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.
Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”
Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.
Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.
Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.
Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.
Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.
Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”
Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.
Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”
Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.
Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov