Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.
Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.
Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.
Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.
Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”
Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.
Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”
Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.
Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.
Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.
Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.
Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.
Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”
Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.
Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”
Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.
Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov