Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.
Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.
Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.
Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.
Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”
Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.
Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”
Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.
Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.
Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.
Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.
Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.
Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”
Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.
Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”
Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.
Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”
Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?
Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?
Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?
V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Neveljaven email naslov