Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

dipl.prav. in manag. infra in neprem.

25.07.2018

Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …

Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti

SOK, EOK, ENIC-NARIC ter dipl. prav. in manag. infra in neprem.

Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …

Čemu in komu služijo ogrodja kvalifikacij?

Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.

Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg  povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.

Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.

Kratice, okrajšave, strokovni naslovi …

Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.

Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”

Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski  ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.

Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”

Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.

Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

dipl.prav. in manag. infra in neprem.

25.07.2018

Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …

Na vprašanje o izobrazbi ni tako lahko odgovoriti

SOK, EOK, ENIC-NARIC ter dipl. prav. in manag. infra in neprem.

Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako preprost, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni končano osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …

Čemu in komu služijo ogrodja kvalifikacij?

Slovensko ogrodje kvalifikacij je združilo informacije o vseh kvalifikacijah v Sloveniji. Urška Marentič, namestnica direktorja Centra za poklicno izobraževanje, ki vodi Nacionalno koordinacijsko točko SOK, na vprašanje, zakaj ima Slovenija deset ravni, Evropsko ogrodje kvalifikacij pa osem, odgovarja: ”Vsaka država se je odločila za svoje nacionalno ogrodje in prednost tega je, da lahko kvalifikacije razvrsti v toliko ravni, kolikor jih v državi potrebujemo. Evropsko ogrodje pa je nekakšno metaogrodje, v katerem se vse države srečajo.” Marentičeva še dodaja, da težav zaradi dveh dodatnih slovenskih ravni ne bi smelo biti, saj so ravni primerljive z evropskimi in prevedljive v evropskih osem ravni. Več o tem najdete na: Slovensko ogrodje kvalifikacij.

Našo oceno, da Slovensko ogrodje kvalifikacij še ni zaživelo, Marentičeva pospremi s komentarjem: ”Gre za novost, odkar SOK velja, imajo diplomanti in dijaki v svojih diplomah in spričevalih podatke po Slovenskem ogrodju kvalifikacij.” Urška Marentič je še povedala, da delodajalcem svetujejo, naj vključujejo ravni (po SOK) tudi v svoje sistemizacije, saj je cilj slovenskega ogrodja, da bi bile kvalifikacije bolj transparentne, se pa strinja, da je največ zadreg  povezanih z nekdanjo univerzitetno izobrazbo, ki jo je SOK razvrstil na osmo raven, kamor je umeščena tudi zdajšnja diploma druge stopnje. Pogosto se kot izobrazbo še vedno napačno omenja gimnazijski maturant, ki je zastarel izraz, po zakonu je to srednja izobrazba, tudi ”srednja splošna izobrazba” ni pravilno, čeprav to navedbo lahko večkrat zasledimo v razpisih za delovna mesta.

Da imamo z opredelitvami izobrazbe težave, se strinja tudi Anita Jesenko z ENIC-NARIC centra na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer se ukvarjajo z vrednotenjem izobraževanja. Po njenem mnenju bi moral SOK bolj zaživeti, saj je z uporabo starih stopenj (npr. v razpisih za delovna mesta) velika zmeda: ”Stranko, ki nas pokliče, najprej napotimo na tistega, ki je razpis objavil, saj bi on moral najbolje vedeti, kakšen kader potrebuje. Ugotavljamo pa, da so razpisi lahko tudi zavajajoči,” je pripovedovala Anita Jesenko.

Kratice, okrajšave, strokovni naslovi …

Pri opisovanju pravil, ki veljajo pri navedbah izobrazbe, smo opazili kar nekaj kratic, ki se pri tem uporabljajo: SOK, NOK, EOK … Zato nas je zanimalo še, kaj pomeni ENIC-NARIC. Anita Jesenko se nasmeje: ”So tudi stranke, ki nas pokličejo in pravijo, da bi rade govorile z gospodom Erikom Narikom …” Že sredi prejšnjega stoletja so se v nekaterih državah oblikovali prvi nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom in spričeval. Leta 1993 so se nacionalni informacijski centri povezali v mrežo ENIC, od leta 1984 pa deluje tudi mreža NARIC, ki je nastala na pobudo Evropske komisije.

Ker je mobilnost vse večja (študij in delo v tujini), je veliko povpraševanja po vrednotenju izobraževanja, po preverjanju in primerjanju ter priznavanju šolskih listin. Mimogrede, tudi nostrifikacija je zastarel izraz, nam je povedala Anita Jesenko: ”Teh postopkov ni že od leta 2004.”

Včasih je vrednotenje izobraževanja zelo zahtevno in dolgotrajno, potrebni so poizvedbe, preverjanja, sodelovanje ekspertov, izmenjava podatkov s centri drugih držav. Postopek pa naj bi trajal največ dva meseca. Velja načelo, da šolske listine vrednoti in priznava tista država, v kateri se nekdo nahaja s tujo listino, čeprav slovenski  ENIC-NARIC center pogosto vrednoti tudi slovenske šolske listine za ljudi, ki odhajajo v tujino. Zaradi urejanja statusa, zaposlitve ali nadaljevanja izobraževanja je vrednotenje izobraževanja pomembno tudi za tiste, ki imajo v Sloveniji priznano mednarodno zaščito, in za prosilce za mednarodno zaščito.

Posebna zgodba so zapletena pravila o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki jih pridobimo z izobraževanjem, da o nemogočih okrajšavah raje ne govorimo. Okrajšava strokovnega naslova, ki se glasi ”diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin”, je: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. Si predstavljate, da morate to dolgo kolobocijo napisati pred svojim imenom? Anita Jesenko: “Programi so preveč razdrobljeni, okrajšava dvopredmetnega programa je daljša od najdaljšega strokovnega naslova kje v tujini.”

Države imajo tudi zelo različna pravila o tem, kako pridobljene nazive zapisujemo, kako in kdaj jih prevajamo … ”Na Finskem se imetnik slovenske šolske listine podpisuje s slovenskim naslovom,” je poudarila Anita Jesenko, ki pravi, da se z ukrepi za večjo transparentnost kvalifikacij ljudi pri mobilnosti ne bi smelo omejevati, hkrati pa mora pri tem vendarle veljati red.

Se vam še vedno zdi, da je otročje lahko odgovoriti na vprašanje: ”Kaj ste po izobrazbi?”


23.09.2009

Kaj se je to poletje zgodilo z reko Rinžo; -Kdo nadzoruje podjetja in posameznike, ki se ukvarjajo z vedeževanjem po telefonu; -Računi za elektriko podjetja GEN I; -Zakaj pri nas navigacijski sistemi ne opozarjajo na zastoje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.09.2009

V Stražišču pri Kranju pacienti ostali brez zobozdravstvene oskrbe - Upravljalci planinskih koč v sporu s Planinsko zvezo - V Srednjih Gameljnah jezni zaradi nedokončanih del za novo sosesko

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.09.2009

Občine zahtevajo pomoč države za prevoz otrok v šolo s podeželja; Slovenski jezik izginja iz oglasov in napisov; Davčna uprava še vedno dolžna dohodnino za 2007

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.09.2009

250 otrok bo v Grosupljem letos ostalo pred vrati vrtca;-Stanovalci v Trbovljah zaradi povečanega prometa nimajo miru; -Zakaj avtoprevoznikom ne vnesejo kode skupnosti v staro vozniško, ampak morajo plačati novo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


26.08.2009

Koliko zapravijo na ministrstvu, ko nas po pošti obveščajo o menjavi osebnih dokumentov, zakaj se zatika pri gradnji kranjske osrednje knjižnice

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.08.2009

O neusklajenosti reševalcev na št. 112, zavarovalnica vedno ne krije škode zaradi prenapetosti v električnem omrežju, ogrom,ni stroški za ureditev potnih listov za otroke, rojene na Novi Zelandiji

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


12.08.2009

Bohinj na vrhuncu sezone preobremenjen - V Vipavi invalidi še vedno pred fizičnimi in birokratskimi ovirami

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


05.08.2009

Kaj se bo dogajalo z odpadki in odlagališči na Koroškem; -V Tolminu nemogoče do stanovanja, novogradnej pa sploh ni; -Ali je kvaliteta asfalta na avtocestah slaba?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.07.2009

Kdaj bodo nadaljevali s postopki za gradnjo doma starostnikov v Žireh, zakaj morajo tudi domačini plačevati vstop na kopališča,cesta Čepulje-Strmica

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.07.2009

Ukinitev polletnih vinjet razburja voznike, zapleti pri nakupu novega vozila, kazen za tiste, ki odlagajo smeti v Limbuškem nabrežju

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.07.2009

Zakaj zaradi neustrezne semaforizacije na deloviščih na cestah nastajajo zastoji?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.07.2009

Cerkniško jezero še vedno brez turistične ponudbe; -Zakaj upravljalec nepremičnin Domplan v Kranju zavlačuje z vpisi v zemljiško knjigo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


24.06.2009

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


17.06.2009

Stroj spet gradi na črno, država pa nič - Tovornjakarji slabe volje zaradi prehitevanja - Možna zloraba vaših PIN kod v nakupovalnih središčih.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.06.2009

Je Simobilova bazna postaja v Dragatušu postavljena na črno; Zakaj Vala 202 v karavanškem predoru ne morete slišati; Nevarno avtobusno postajališče v prestolnici - pristojni pa še vedno ne ukrepajo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.06.2009

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.05.2009

Do odločbe za štipendijo in otroške dodatke predolga pot; -Kmetje pričakovali 5-letne podpore za prilagoditve EU, a so te prejemali le dve leti; -Krajani Zgornje Polskave ostali brez denarja vloženega v javno telekomunikacijsko omrežje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.05.2009

Kje pa vas čevelj žuliHrvaški delavci v Steklarski novi bodo ostali brez pravic tako v Sloveniji kot doma; - Gostinski lokali ne spoštujejo uradnega delovnega časa; - Zakaj Televizija Slovenija ne sinhronizira več oddaj za slepe.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.05.2009

Upravljalec nepremičnin iz Kranja izvaja dela brez vednosti krajanov, pazljivo pri nakupu dragih mobilcev in sklepanju naročniških razmerij, zakaj letne vinjete ne veljajo eno leto od nakupa

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 28 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov