Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Medvladni forum za podnebne spremembe je prejšnji teden poudaril, da bo nujno omejiti dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Kakšni bodo realni stroški za Slovenijo?
“Slovenija bi morala od leta 2016 do 2035 vsako leto vložiti 14 milijard, da bi dosegli cilj 1,5 stopinje Celzija,” je v oddaji Vroči mikrofon prejšnji teden izjavil Jože Dimnik z ministrstva za infrastrukturo.
Jože P. Damijan, meni, da je številka 14 milijard močno pretirana in da je metodološko nepravilno globalni strošek zniževanja emisij po državah kar počez porazdeliti glede na delež v globalnem BDP. “Države oziroma korporacije morajo prevzeti delež, ki je sorazmeren njihovim emisijam.” Da gre pri 14 milijardah za zelo veliko računsko površnost, meni tudi raziskovalec pravičnega podnebnega prehoda na avtonomni univerzi v Barceloni Aljoša Slameršak.
“Po izračunih IPPC bi Slovenija morala za celotno podnebno politiko, torej ne samo za energetsko tranzicijo, ampak tudi za prilagoditvene in amelioracijske ukrepe, nameniti približno 400 milijonov evrov letno.” – Aljoša Slameršak
Kot dodaja Slameršak, je ta strošek zanemarljiv v primerjavi s posledicami, če ne bomo ukrepali. Luka Omladič meni, da bi te številke morale jasno biti opredeljene v koalicijski pogodbi in proračunu. “Če teh številk ni, je lažje mešati in spreminjati različne interpretacije, kaj je zares šlo za podnebne spremembe in kaj ne. Tipičen primer je nova termoelektrarna na plin, ki se bo gradila v Ljubljani in bo v veliki meri financirana prav iz sredstev za podnebne spremembe.”
Fosilne vire bi morali pustiti pod zemljo. “Ker takoj, ko jih izkopljemo, gredo v ozračje. Ta prehod ne more biti takojšen, gotovo pa moramo pustiti pod zemljo nove drage vire fosilnih goriv, za katere potrebujemo nove tehnologije, kot je fracking. Slovenija lahko brez težav pusti plin v Petišovcih pod zemljo. Če ga bo začela črpati, se bo vse, kar bo izčrpano, prevedlo v globalno segrevanje,” opozarja Omladič, ki ugotavlja, da se plinska infrastruktura gradi v imenu ogljične tranzicije.
Tomislav Tkalec iz društva Focus ob tem poudarja, da v obstoječem ekonomskem sistemu vlagatelji pričakujejo dobiček. “Pričakujejo, da bodo to infrastrukturo lahko uporabljali 30, 40 let, poročilo IPCC pa nam sporoča, da imamo za ukrepanje in dejstvo, da bomo morali rabo fosilnih virov opustiti, precej manj časa.”
Omladič opozarja, da bomo morali resno ponotranjiti dejstvo, da bomo morali termoelektrarne v Šoštanju zapreti do leta 2030. “Poročilo IPCC govori o časovnem okvirju 10, 12 let. To je časovni okvir, v katerem se moramo soočiti s tem dejstvom glede termoelektrarne Šoštanj.”
Namesto o podnebnih spremembah bi morali govoriti o podnebnem zlomu.
“Dogaja se nam zlom okolja, ki nam bo onemogočil način življenja, kot si ga je v zadnjih nekaj tisoč letih predstavljalo človeštvo.” – Luka Omladič
Tkalec je prepričan, da s tehnološkimi rešitvami ne bomo rešili teh problemov. “Nujne so spremembe na družbeni ravni.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Medvladni forum za podnebne spremembe je prejšnji teden poudaril, da bo nujno omejiti dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Kakšni bodo realni stroški za Slovenijo?
“Slovenija bi morala od leta 2016 do 2035 vsako leto vložiti 14 milijard, da bi dosegli cilj 1,5 stopinje Celzija,” je v oddaji Vroči mikrofon prejšnji teden izjavil Jože Dimnik z ministrstva za infrastrukturo.
Jože P. Damijan, meni, da je številka 14 milijard močno pretirana in da je metodološko nepravilno globalni strošek zniževanja emisij po državah kar počez porazdeliti glede na delež v globalnem BDP. “Države oziroma korporacije morajo prevzeti delež, ki je sorazmeren njihovim emisijam.” Da gre pri 14 milijardah za zelo veliko računsko površnost, meni tudi raziskovalec pravičnega podnebnega prehoda na avtonomni univerzi v Barceloni Aljoša Slameršak.
“Po izračunih IPPC bi Slovenija morala za celotno podnebno politiko, torej ne samo za energetsko tranzicijo, ampak tudi za prilagoditvene in amelioracijske ukrepe, nameniti približno 400 milijonov evrov letno.” – Aljoša Slameršak
Kot dodaja Slameršak, je ta strošek zanemarljiv v primerjavi s posledicami, če ne bomo ukrepali. Luka Omladič meni, da bi te številke morale jasno biti opredeljene v koalicijski pogodbi in proračunu. “Če teh številk ni, je lažje mešati in spreminjati različne interpretacije, kaj je zares šlo za podnebne spremembe in kaj ne. Tipičen primer je nova termoelektrarna na plin, ki se bo gradila v Ljubljani in bo v veliki meri financirana prav iz sredstev za podnebne spremembe.”
Fosilne vire bi morali pustiti pod zemljo. “Ker takoj, ko jih izkopljemo, gredo v ozračje. Ta prehod ne more biti takojšen, gotovo pa moramo pustiti pod zemljo nove drage vire fosilnih goriv, za katere potrebujemo nove tehnologije, kot je fracking. Slovenija lahko brez težav pusti plin v Petišovcih pod zemljo. Če ga bo začela črpati, se bo vse, kar bo izčrpano, prevedlo v globalno segrevanje,” opozarja Omladič, ki ugotavlja, da se plinska infrastruktura gradi v imenu ogljične tranzicije.
Tomislav Tkalec iz društva Focus ob tem poudarja, da v obstoječem ekonomskem sistemu vlagatelji pričakujejo dobiček. “Pričakujejo, da bodo to infrastrukturo lahko uporabljali 30, 40 let, poročilo IPCC pa nam sporoča, da imamo za ukrepanje in dejstvo, da bomo morali rabo fosilnih virov opustiti, precej manj časa.”
Omladič opozarja, da bomo morali resno ponotranjiti dejstvo, da bomo morali termoelektrarne v Šoštanju zapreti do leta 2030. “Poročilo IPCC govori o časovnem okvirju 10, 12 let. To je časovni okvir, v katerem se moramo soočiti s tem dejstvom glede termoelektrarne Šoštanj.”
Namesto o podnebnih spremembah bi morali govoriti o podnebnem zlomu.
“Dogaja se nam zlom okolja, ki nam bo onemogočil način življenja, kot si ga je v zadnjih nekaj tisoč letih predstavljalo človeštvo.” – Luka Omladič
Tkalec je prepričan, da s tehnološkimi rešitvami ne bomo rešili teh problemov. “Nujne so spremembe na družbeni ravni.”
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov