Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene
Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.
Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.
Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.
“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko
NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.
V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.
“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok
Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.
“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” – Rok Zorko
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpletene
Namesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene.
Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustrezal obema stranema.
Razdor je začel nastajati, ko se je klub znašel v finančnih težavah, saj ga je nekdanji vlagatelj JSP sports group tožil za več sto tisoč evrov. Zajeten dolg in manko naložbenega denarja sta povzročila veliko finančno luknjo, ki je zaskrbela tudi vodilne v mladinski šoli. Klub si je hkrati skušal podrediti šolo, oktobra je predlagal novo pogodbo. Sami so želeli določiti vodjo šole in prečrtati člen, ki je šoli dodeljeval namenska sredstva evropske nogometne zveze za mladinski pogon. Zaradi preboja Maribora v ligo prvakov so klubi dobili skoraj šestkrat več takšnih sredstev kot sezono prej – skupaj 207.000 evrov.
“Ta denar je zelo dobrodošel za kritje stroškov oziroma dolgov članske ekipe.” – vodja nogometne šole Rok Zorko
NZS je poskrbela, da se ta denar zares porabi za mladinske šole, saj so klubi na začetku dobili le polovico zneska, drugo polovico pa dobijo šele poleti, ko bodo ustrezno dokazali, da so denar res porabili za mladinski pogon. Vodja šole Rok Zorko se hkrati ni strinjal z vizijo glavnega trenerja Alena Šćulca, ki je, nasprotno kot je bilo vodilo v mladinski šoli, igral zelo v obrambo usmerjen nogomet.
V mladinski šoli so se na koncu odločili, da bodo skušali postaviti novo vodstvo kluba. Potrebovali so dovolj podpore na januarski izredni skupščini, kazalo je, da jim bo uspelo, a so vodilni v klubu tik pred skupščino na hitro sprejeli 31 novih članov. Poteza je bila zakonita, a precej sporna. Politični boj so vodilni v klubu na ta račun dobili, kmalu pa enostransko prekinili pogodbo z mladinsko šolo in izgubili večino otrok in vse trenerje, ki so skrbeli za mladinski pogon. Vseh 21 je zavrnilo ponudbo, da bi sodelovali z NK Krško, tako da je klub moral hitro ukrepati. Od preostalih otrok jih je namreč polovica ostala v mladinskem pogonu, torej NK Posavje Krško, polovica pa je prisiljeno odšla v NK Krško. Razdeljeni so bili glede na starost, mlajši od 12 let so ostali v šoli, starejši pa so bili prisiljeni oditi v klub.
“Tri dni smo imeli krizo, ker je jokal za izgubljenimi trenerji. Novi trenerji so prišli iz Hrvaške, tako da ni razumel navodil, treningi pa so bili monotoni. Po desetih letih mi je prvič rekel, da ne bi rad šel na trening.” – oče enega izmed otrok
Šola je medtem ostala brez stalnega igrišča za trening in brez otrok starejših kategorij. Začenjajo novo, samostojno pot, ki pa bo vse prej kot rožnata.
“Naredili bomo vse, da bodo naši otroci imeli možnost kakovostnega treninga, igrišče bomo sčasoma vsekakor dobili. Starši so nam izkazali zaupanje in mi jim ga bomo vrnili.” – Rok Zorko
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov