Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V ljudeh želim preprečiti strah pred drugačnostjo

27.03.2019

Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti nameniti področju enakopravnosti žensk; kot zelo pomembna jemlje tudi okoljska vprašanja

Novemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini mesec po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, se ta hip zdi najaktualnejše vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. “Ne samo takrat, ko so tega zmožni. Kot skupnost jim moramo zagotoviti, da tam živijo, dokler živijo. Je človeka iz neke vasi res treba odpeljati na drug konec Slovenije, da bo tam umrl, mu tega ne moremo zagotoviti doma? Jaz sem prepričan, da lahko.”

Svetina odkrito govori o sinu, ki ima motnjo v duševnem razvoju.

“Življenjsko zgodbo s sinom poudarjam, ker želim v ljudeh preprečiti strah in bojazen pred drugačnostjo. Življenje je lepo, ni konec sveta, če se zgodi nekaj takega. Ljudje naj to vedo. Naj pa tudi vemo starši, sorojenci ali ljudje, ki delamo z ljudmi s posebnimi potrebami, da smo sprejeti v družbo.”

Peti varuh človekovih pravic meni, da stanje človekovih pravic pri nas ni najboljše, ni pa najslabše. “V naši družbi je ogromno tolerance. Ekstremi ne predstavljajo mnenja celotne družbe.” Na družabnih omrežjih se srečuje tudi s ‘hejterji’. “Jaz se ne spuščam v debate z ljudmi, ki me napadajo. Vsak napad je v redu, ne pa nizki udarci in zavračanje vsega, ko vidiš, da to prihaja iz principa. Z njimi ne komuniciram, pač ne odgovorim.”

Poudarjal bo tudi primere dobrih praks, vendar ne bo prijeten varuh za politiko.

“Biti neprijeten ne pomeni, da bom kričal na politiko. Potreben je dogovor, potreben je konsenz. Če pa tega ni, je pa treba pač glasno povedati. Ne bom prijeten, zato ker bom postavljal zahteve. Ni mi jasno, kako neko ministrstvo, neki urad, organ v sestavi, javni zavod ljudem ne odgovarja. Nismo ljudje tukaj zato, da bomo njih servisirali, ampak je obratno.”

Svetina pravi, da prihaja iz prakse in je praktičen človek ter da je glede tega morda podoben Hanžku. “Po drugi strani sem sistematski, kot so bili recimo gospod Bizjak in obe varuhinji. Sam bi se težko primerjal z enim od njih. Tisti način življenja in dela, ki sem ga delal do zdaj, bom skušal peljati naprej tudi kot varuh.”

 


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

V ljudeh želim preprečiti strah pred drugačnostjo

27.03.2019

Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti nameniti področju enakopravnosti žensk; kot zelo pomembna jemlje tudi okoljska vprašanja

Novemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini mesec po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, se ta hip zdi najaktualnejše vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. “Ne samo takrat, ko so tega zmožni. Kot skupnost jim moramo zagotoviti, da tam živijo, dokler živijo. Je človeka iz neke vasi res treba odpeljati na drug konec Slovenije, da bo tam umrl, mu tega ne moremo zagotoviti doma? Jaz sem prepričan, da lahko.”

Svetina odkrito govori o sinu, ki ima motnjo v duševnem razvoju.

“Življenjsko zgodbo s sinom poudarjam, ker želim v ljudeh preprečiti strah in bojazen pred drugačnostjo. Življenje je lepo, ni konec sveta, če se zgodi nekaj takega. Ljudje naj to vedo. Naj pa tudi vemo starši, sorojenci ali ljudje, ki delamo z ljudmi s posebnimi potrebami, da smo sprejeti v družbo.”

Peti varuh človekovih pravic meni, da stanje človekovih pravic pri nas ni najboljše, ni pa najslabše. “V naši družbi je ogromno tolerance. Ekstremi ne predstavljajo mnenja celotne družbe.” Na družabnih omrežjih se srečuje tudi s ‘hejterji’. “Jaz se ne spuščam v debate z ljudmi, ki me napadajo. Vsak napad je v redu, ne pa nizki udarci in zavračanje vsega, ko vidiš, da to prihaja iz principa. Z njimi ne komuniciram, pač ne odgovorim.”

Poudarjal bo tudi primere dobrih praks, vendar ne bo prijeten varuh za politiko.

“Biti neprijeten ne pomeni, da bom kričal na politiko. Potreben je dogovor, potreben je konsenz. Če pa tega ni, je pa treba pač glasno povedati. Ne bom prijeten, zato ker bom postavljal zahteve. Ni mi jasno, kako neko ministrstvo, neki urad, organ v sestavi, javni zavod ljudem ne odgovarja. Nismo ljudje tukaj zato, da bomo njih servisirali, ampak je obratno.”

Svetina pravi, da prihaja iz prakse in je praktičen človek ter da je glede tega morda podoben Hanžku. “Po drugi strani sem sistematski, kot so bili recimo gospod Bizjak in obe varuhinji. Sam bi se težko primerjal z enim od njih. Tisti način življenja in dela, ki sem ga delal do zdaj, bom skušal peljati naprej tudi kot varuh.”

 


06.06.2018

Južna obvoznica na Ptuju?

Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?


30.05.2018

Hrup iz Litostroja

Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.


23.05.2018

Nihče si ne zasluži take obravnave

Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.


16.05.2018

Zaraščene struge – katastrofalna poplavna varnost

Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?


09.05.2018

Ko podatki dobijo svojo ceno

Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.


25.04.2018

Bomo za praznike spet stali v kolonah?

Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.


18.04.2018

Do boljše podtalnice tudi s kanalizacijskim vodom čez vodovarstveno območje

Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja


11.04.2018

Graditelja hiše v primežu sosedov in nezakonitega upravnega postopka

Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.


04.04.2018

Kulturni festivali obsojeni na propad

Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.


28.03.2018

Požarno varnost uravnava trg 2

Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?


21.03.2018

Požarno varnost uravnava trg

Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.


14.03.2018

Težave s sistemom alarmiranja na Gorenjskem

Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.


07.03.2018

Rdeči alarm ob razmerah v domih za starejše

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.02.2018

Gospa je imela v hladilniku le mačjo hrano. To je dobila zastonj in le to je lahko jedla

Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik


21.02.2018

Televizijski kvizi, ki ne prinašajo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefon

Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?


07.02.2018

Parkiranje v bližini bolnišnice v Šempetru – misija nemogoče!

V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka


31.01.2018

Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta

Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.


24.01.2018

Viagogo ali ViaNOgo

Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.


17.01.2018

Intimnopartnerski umori žensk so “napovedana” kazniva dejanja

V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.


10.01.2018

Anonimne prijave kot sredstvo diskreditacije

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov