Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
Pred letom dni se je javnosti dotaknilo pismo akademika dr. Janka Pleterskega, ki je državni zbor pozval, naj ljudem omogoči, da bodo lahko sami odločili o koncu življenja
Profesor dddr. Andrej Pleterski pravi, da je njegov oče spadal med ljudi, ki jim niti najboljša paliativna oskrba ni mogla pomagati. V 95. letu starosti si je poskusil vzeti življenje sam. Našli so ga, ko je bil še živ in ga odpeljali na urgenco.
Pleterski poudarja, da ker v Sloveniji ni mogoče dobiti zakonite pomoči pri končanju življenja, nekateri posamezniki zelo trpijo. Kot koordinator delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja pravi, da bo zakon, ki ga pripravljajo, dajal možnost pomoči pri dokončanju življenja človeku, ki se je o tem pravno veljavno sposoben odločati.
“Vrsta varovalk bo preprečevala, da bi se zgodile kakršne koli zlorabe.” – Andrej Pleterski
62-letna Alenka Čurin Janžekovič je odločitev za evtanazijo zase že sprejela. Poudarja, da Dignitas v Švici ni bolnišnica, so pa nujni pogovori z zdravnikom. “Ves čas te skušajo prepričati, da bi si premislil. To je daleč od turizma, kot ga imenujejo tisti, ki so proti.”
Vzrok za Alenkino odločitev je redka neozdravljiva in zelo boleča bolezen morquio sindrom.
“Ne da se opisati, kakšne bolečine je prenašala. Niti najmočnejši analgetiki ji niso pomagali. Tudi zdaj mi ne bi bilo lahko, ampak ne morem biti takšen egoist, da bi jo hotel po vsej sili imeti pri sebi, ne glede na vse bolečine, ki jih vsakodnevno doživlja podnevi in ponoči. Tega ne bi mogel narediti, da bi ji rekel, da nima pravice oditi.” – Marjan Janžekovič
“Za mene svetost življenja ne pomeni nedotakljivosti človeka, ki sam izrazi željo po določenem ali posegu ali odklonu od posega ali želja po usmrtitvi. Evtanaziji nasprotujejo isti, ki so nekoč nasprotovali splavu. Svetost življenja zame ni edino načelo in ni to, da se mojega telesa ne bi smeli dotakniti, ko jaz to dovolim.” – Alenka Čurin Janžekovič
V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je vprašanje evtanazije večplasten problem. Menijo, da je vzrok za vnovično odprtje tega vprašanja predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja in v neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe in tudi do psihosocialnih dobrin okolja, v katerem živimo. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da razpravi o evtanaziji v zbornici ne nasprotujejo, so pa proti zakonski ureditvi tega vprašanja.
“Mislimo, da naša družba še ni dovolj zrela, da bi se ta zadeva spravila v zakonske okvire.” – Zdenka Čebašek Travnik
Alenka Čurin Janžekovič ve, kakšna smrt jo čaka v Švici. »Najprej padeš v komo, čez kakšne pol ure pa se ustavi srce in to je konec.«
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
Pred letom dni se je javnosti dotaknilo pismo akademika dr. Janka Pleterskega, ki je državni zbor pozval, naj ljudem omogoči, da bodo lahko sami odločili o koncu življenja
Profesor dddr. Andrej Pleterski pravi, da je njegov oče spadal med ljudi, ki jim niti najboljša paliativna oskrba ni mogla pomagati. V 95. letu starosti si je poskusil vzeti življenje sam. Našli so ga, ko je bil še živ in ga odpeljali na urgenco.
Pleterski poudarja, da ker v Sloveniji ni mogoče dobiti zakonite pomoči pri končanju življenja, nekateri posamezniki zelo trpijo. Kot koordinator delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja pravi, da bo zakon, ki ga pripravljajo, dajal možnost pomoči pri dokončanju življenja človeku, ki se je o tem pravno veljavno sposoben odločati.
“Vrsta varovalk bo preprečevala, da bi se zgodile kakršne koli zlorabe.” – Andrej Pleterski
62-letna Alenka Čurin Janžekovič je odločitev za evtanazijo zase že sprejela. Poudarja, da Dignitas v Švici ni bolnišnica, so pa nujni pogovori z zdravnikom. “Ves čas te skušajo prepričati, da bi si premislil. To je daleč od turizma, kot ga imenujejo tisti, ki so proti.”
Vzrok za Alenkino odločitev je redka neozdravljiva in zelo boleča bolezen morquio sindrom.
“Ne da se opisati, kakšne bolečine je prenašala. Niti najmočnejši analgetiki ji niso pomagali. Tudi zdaj mi ne bi bilo lahko, ampak ne morem biti takšen egoist, da bi jo hotel po vsej sili imeti pri sebi, ne glede na vse bolečine, ki jih vsakodnevno doživlja podnevi in ponoči. Tega ne bi mogel narediti, da bi ji rekel, da nima pravice oditi.” – Marjan Janžekovič
“Za mene svetost življenja ne pomeni nedotakljivosti človeka, ki sam izrazi željo po določenem ali posegu ali odklonu od posega ali želja po usmrtitvi. Evtanaziji nasprotujejo isti, ki so nekoč nasprotovali splavu. Svetost življenja zame ni edino načelo in ni to, da se mojega telesa ne bi smeli dotakniti, ko jaz to dovolim.” – Alenka Čurin Janžekovič
V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je vprašanje evtanazije večplasten problem. Menijo, da je vzrok za vnovično odprtje tega vprašanja predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja in v neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe in tudi do psihosocialnih dobrin okolja, v katerem živimo. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da razpravi o evtanaziji v zbornici ne nasprotujejo, so pa proti zakonski ureditvi tega vprašanja.
“Mislimo, da naša družba še ni dovolj zrela, da bi se ta zadeva spravila v zakonske okvire.” – Zdenka Čebašek Travnik
Alenka Čurin Janžekovič ve, kakšna smrt jo čaka v Švici. »Najprej padeš v komo, čez kakšne pol ure pa se ustavi srce in to je konec.«
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov