Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Reportaža z mejnega prehoda Obrežje. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, ob koncih tedna s prižganimi hladilniki obtiči vse do ponedeljka
Na največjem slovenskem mejnem prehodu Obrežje se tovorni promet nenehno povečuje že od leta 2015. Pred štirimi leti je mejni prehod prešlo več kot 560.000 tovornjakov, lani 800.000. V prvih sedmih mesecih tega leta je mejo na Obrežju prestopilo že več kot pol milijona tovornjakov. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, ob koncih tedna na Obrežju s prižganimi hladilniki obtiči vse do ponedeljka. Fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano v petek namreč končajo svoj delovnik na meji ob 13.00.
Potem ko je junija Slovenija za tovornjake zaprla 17 mejnih prehodov s Hrvaško, se je tovorni promet na Obrežju še dodatno povečal za od 300 do 400 vozil dnevno. Nadzor je strožji tudi zaradi iskanja migrantov, ki pogosto skušajo prečkati mejo celo v podvozju tovornjaka. Med pregledi policija uporablja tudi testerje za ugotavljanje izdihanega zraka in senzorje srčnega utripa.
Ob vse daljših kolonah morajo vozniki tovornjakov hladilnikov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, po prehodu meje opraviti še fitosanitarni pregled. Fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano ob petkih končajo delo na meji ob 13.00. Če vozniku zaradi predolgega čakanja v koloni ali razmer na cesti posledično ne uspe prečkati mejnega prehoda do te ure, s tovorom obtiči na Obrežju vse do ponedeljka, ko inšpektorji začnejo spet delati. Podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom, morajo potem trgovcem plačevati penale, sadje in zelenjava se pokvarita, trgovci ju nočejo več sprejeti.
“No, to ja. Ampak jaz mislim, da mora biti vozilo za prevoz kakovostno, mora biti prilagojeno temu, da vzdržuje kakovost daljši čas. V državni upravi pa je določen delovni čas tako, kot je.” – direktor Območnega urada UVHVVR Novo mesto Branko Podpečan
Tovornjaki s sadjem in zelenjavo morajo imeti ob tem, ko čakajo, ves konec tedna prižgan hladilnik, kar obremenjuje tudi okolje. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravijo, da bi za daljši delovni čas ob petkih potrebovali več usposobljenega kadra in tudi dodatnih finančnih sredstev.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave sicer omogoča tudi izmensko delo, ki ne bi zahtevalo dodatnih sredstev.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Reportaža z mejnega prehoda Obrežje. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, ob koncih tedna s prižganimi hladilniki obtiči vse do ponedeljka
Na največjem slovenskem mejnem prehodu Obrežje se tovorni promet nenehno povečuje že od leta 2015. Pred štirimi leti je mejni prehod prešlo več kot 560.000 tovornjakov, lani 800.000. V prvih sedmih mesecih tega leta je mejo na Obrežju prestopilo že več kot pol milijona tovornjakov. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, ob koncih tedna na Obrežju s prižganimi hladilniki obtiči vse do ponedeljka. Fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano v petek namreč končajo svoj delovnik na meji ob 13.00.
Potem ko je junija Slovenija za tovornjake zaprla 17 mejnih prehodov s Hrvaško, se je tovorni promet na Obrežju še dodatno povečal za od 300 do 400 vozil dnevno. Nadzor je strožji tudi zaradi iskanja migrantov, ki pogosto skušajo prečkati mejo celo v podvozju tovornjaka. Med pregledi policija uporablja tudi testerje za ugotavljanje izdihanega zraka in senzorje srčnega utripa.
Ob vse daljših kolonah morajo vozniki tovornjakov hladilnikov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, po prehodu meje opraviti še fitosanitarni pregled. Fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano ob petkih končajo delo na meji ob 13.00. Če vozniku zaradi predolgega čakanja v koloni ali razmer na cesti posledično ne uspe prečkati mejnega prehoda do te ure, s tovorom obtiči na Obrežju vse do ponedeljka, ko inšpektorji začnejo spet delati. Podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom, morajo potem trgovcem plačevati penale, sadje in zelenjava se pokvarita, trgovci ju nočejo več sprejeti.
“No, to ja. Ampak jaz mislim, da mora biti vozilo za prevoz kakovostno, mora biti prilagojeno temu, da vzdržuje kakovost daljši čas. V državni upravi pa je določen delovni čas tako, kot je.” – direktor Območnega urada UVHVVR Novo mesto Branko Podpečan
Tovornjaki s sadjem in zelenjavo morajo imeti ob tem, ko čakajo, ves konec tedna prižgan hladilnik, kar obremenjuje tudi okolje. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravijo, da bi za daljši delovni čas ob petkih potrebovali več usposobljenega kadra in tudi dodatnih finančnih sredstev.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave sicer omogoča tudi izmensko delo, ki ne bi zahtevalo dodatnih sredstev.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov
