Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okoljske informacije so kraljice

18.09.2019

Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?

Zahteva Salonit Anhovo, naj Eko kroga umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira več vprašanj. Imajo pravico do interpretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove?

Salonit Anhovo zahteva umik študije o sežiganju odpadkov v cementarnah s spletne strani. Eko krog je želel zaščititi gostitelja in gostovanje prenesel drugam, tako da je še zmeraj dostopna. V Eko krogu opozarjajo, da njihov namen ni zaprtje tovarne, ampak izenačenje mejnih vrednosti emisij cementarn s sežigalnicami, učinkovitejši nadzor nad njihovim delovanjem ter večja transparentnost.

“Ko se v medijih promovira sežiganje odpadkov, se enači sežiganje odpadkov v specializiranih sežigalnicah s sosežigom v cementarnah. Ko pa narediš primerjavo, pa dobiš dopis odvetnika Salonita Anhovo, da je nezakonito delati primerjavo med specializiranimi sežigalnicami in cementarnami, ki sosežigajo odpadke.” – Uroš Macerl

V Salonitu Anhovo, v katerem so za gorivo v zadnjih treh letih uvozili več kot polovico odpadkov iz tujine, poudarjajo, da ves čas dosledno spoštujejo vso okoljsko in drugo zakonodajo, ki jo je Slovenija prenesla iz Evropske unije, za meritve in vrednotenje pa je odgovorna pooblaščena institucija, ki je tudi akreditirana za izvajanje meritev po predpisanih merilnih metodah. “Ker gre za strokovno zahtevne vsebine, je zakonska zahteva, da to izvajajo akreditirane in pooblaščene institucije. Za zajemanje in prikazovanje podatkov trajnih meritev emisij (ki potekajo kontinuirano) se uporablja posebna programska orodja. Vsi podatki (vključno z vrhovi) se upoštevajo pri vrednotenju podatkov.”

“Z vidika dostopa informacij javnega značaja ne vidim razloga, da bi lahko neko informacijo komentiral in o njej razmišljal samo za to pooblaščeni. V Sloveniji imamo svobodo govora in pravico vedeti, obe pa sta zelo močni.” – informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik

Salonit Anhovo pa Eko krogu med drugim očita navedbo neresničnih in zavajajočih podatkov. V zahtevku odvetniške družbe glede občasnih preseganj določenih parametrov v letu 2017 med drugim piše, da so bili podatki verjetno povzeti po neuradnih informativnih objavah meritev emisij, ki jih je Salonit Anhovo objavil na spletni strani, vendar da podatki niso uradni. Kot piše, so se včasih lahko pojavila različna nihanja pri podatkih, ki niso kazala dejanskih, pozneje uradno ovrednotenih podatkov pooblaščenega izvajalca monitorniga, saj v podjetju izdelana metodologija takrat še ni ustrezala vsem potrebnim zahtevam.

“Tudi ta očitek smo dobili, da smo uporabljali podatke z njihove spletne strani, ki so bili objavljeni pred koncem leta 2018,” opisuje Uroš Macerl. Takrat je tovarna zamenjala programsko opremo in tudi vse merilnike za trajno merjenje emisij, pri čemer zdaj za prikazovanje emisij na spletu uporablja profesionalno programsko opremo, piše v zahtevku odvetniške družbe. “Zdaj pa ne vem, kaj smo mi tukaj krivi, če smo vzeli meritve, za katere zdaj oni trdijo, da takrat niso bile v redu, čeprav so jih sami objavljali na svoji spletni strani.” Iz Salonita Anhovo so na naše novinarsko vprašanje odgovorili, da je bilo vrednotenje meritev vedno skladno z veljavno zakonodajo in standardi.

Salonit Anhovo zelo skrbi, kakšne informacije se o njegovem delovanju pojavljajo v javnosti. Zdravnica Nevenka Mlinar o kršitvi Kodeksa zdravniške etike, ki so jo očitali v Salonitu Anhovo v zvezi s podatki o obolevnosti pacientov v splošni ambulanti v Desklah: “V mediacijo nisem privolila, ker menim, da so vsi podatki točni in da je v skladu s Kodeksom moja dolžnost, da opozarjam na dejavnike, ki vplivajo na zdravje in bolezen naših ljudi.”

Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6:


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Okoljske informacije so kraljice

18.09.2019

Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?

Zahteva Salonit Anhovo, naj Eko kroga umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira več vprašanj. Imajo pravico do interpretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove?

Salonit Anhovo zahteva umik študije o sežiganju odpadkov v cementarnah s spletne strani. Eko krog je želel zaščititi gostitelja in gostovanje prenesel drugam, tako da je še zmeraj dostopna. V Eko krogu opozarjajo, da njihov namen ni zaprtje tovarne, ampak izenačenje mejnih vrednosti emisij cementarn s sežigalnicami, učinkovitejši nadzor nad njihovim delovanjem ter večja transparentnost.

“Ko se v medijih promovira sežiganje odpadkov, se enači sežiganje odpadkov v specializiranih sežigalnicah s sosežigom v cementarnah. Ko pa narediš primerjavo, pa dobiš dopis odvetnika Salonita Anhovo, da je nezakonito delati primerjavo med specializiranimi sežigalnicami in cementarnami, ki sosežigajo odpadke.” – Uroš Macerl

V Salonitu Anhovo, v katerem so za gorivo v zadnjih treh letih uvozili več kot polovico odpadkov iz tujine, poudarjajo, da ves čas dosledno spoštujejo vso okoljsko in drugo zakonodajo, ki jo je Slovenija prenesla iz Evropske unije, za meritve in vrednotenje pa je odgovorna pooblaščena institucija, ki je tudi akreditirana za izvajanje meritev po predpisanih merilnih metodah. “Ker gre za strokovno zahtevne vsebine, je zakonska zahteva, da to izvajajo akreditirane in pooblaščene institucije. Za zajemanje in prikazovanje podatkov trajnih meritev emisij (ki potekajo kontinuirano) se uporablja posebna programska orodja. Vsi podatki (vključno z vrhovi) se upoštevajo pri vrednotenju podatkov.”

“Z vidika dostopa informacij javnega značaja ne vidim razloga, da bi lahko neko informacijo komentiral in o njej razmišljal samo za to pooblaščeni. V Sloveniji imamo svobodo govora in pravico vedeti, obe pa sta zelo močni.” – informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik

Salonit Anhovo pa Eko krogu med drugim očita navedbo neresničnih in zavajajočih podatkov. V zahtevku odvetniške družbe glede občasnih preseganj določenih parametrov v letu 2017 med drugim piše, da so bili podatki verjetno povzeti po neuradnih informativnih objavah meritev emisij, ki jih je Salonit Anhovo objavil na spletni strani, vendar da podatki niso uradni. Kot piše, so se včasih lahko pojavila različna nihanja pri podatkih, ki niso kazala dejanskih, pozneje uradno ovrednotenih podatkov pooblaščenega izvajalca monitorniga, saj v podjetju izdelana metodologija takrat še ni ustrezala vsem potrebnim zahtevam.

“Tudi ta očitek smo dobili, da smo uporabljali podatke z njihove spletne strani, ki so bili objavljeni pred koncem leta 2018,” opisuje Uroš Macerl. Takrat je tovarna zamenjala programsko opremo in tudi vse merilnike za trajno merjenje emisij, pri čemer zdaj za prikazovanje emisij na spletu uporablja profesionalno programsko opremo, piše v zahtevku odvetniške družbe. “Zdaj pa ne vem, kaj smo mi tukaj krivi, če smo vzeli meritve, za katere zdaj oni trdijo, da takrat niso bile v redu, čeprav so jih sami objavljali na svoji spletni strani.” Iz Salonita Anhovo so na naše novinarsko vprašanje odgovorili, da je bilo vrednotenje meritev vedno skladno z veljavno zakonodajo in standardi.

Salonit Anhovo zelo skrbi, kakšne informacije se o njegovem delovanju pojavljajo v javnosti. Zdravnica Nevenka Mlinar o kršitvi Kodeksa zdravniške etike, ki so jo očitali v Salonitu Anhovo v zvezi s podatki o obolevnosti pacientov v splošni ambulanti v Desklah: “V mediacijo nisem privolila, ker menim, da so vsi podatki točni in da je v skladu s Kodeksom moja dolžnost, da opozarjam na dejavnike, ki vplivajo na zdravje in bolezen naših ljudi.”

Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6:


12.02.2020

Okolje ne pozablja: Celje

Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...


05.02.2020

Avstrijci in Hrvati so za poplavno varnost poskrbeli, pri nas še niso niti začeli

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.


29.01.2020

Življenje v našem domu ni človeka vredno!

Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.


22.01.2020

Vračanje beguncev v najhujšo afriško diktaturo

V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.


15.01.2020

Namesto plejade zvezd na nebu megainstalacija satelitov

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.


08.01.2020

Kdaj bodo Železniki poplavno varni?

V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.


18.12.2019

Od malega nas navajajo, da bi služili sistemu

V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.


11.12.2019

Kanabidiol na tnalu

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.


04.12.2019

Obujena nastrojenost proti Slovencem, za katero smo upali, da je ne bomo več videli

Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.


27.11.2019

Splav za zaprtimi vrati

Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.


20.11.2019

Kranjski zdravniki: preobremenitve ostajajo, politika spi jesenski sen

Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.


13.11.2019

(Ne) učinkovitost naše azilne politike

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?


06.11.2019

Pridite ven, razbili vas bomo!

Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?


30.10.2019

Lokalne skupnosti v dobi podnebnih sprememb

Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?


23.10.2019

Komu bodo vrtci zaupali fotografije otrok?

Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.


16.10.2019

Ali država stavi na termično obdelavo odpadkov? Kaj pa zdravje ljudi?

Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.


09.10.2019

Radon, neviden sovražnik v senci naših domov

V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?


02.10.2019

Za izvajalce socialnovarstvenih programov varčevalni ukrepi še vedno trajajo

Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.


25.09.2019

Sovražnost bi morali zdraviti

Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.


Stran 2 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov