Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
O doživljanju drugačnosti govorijo migrant, par, v katerem je eden izmed partnerjev na vozičku, Kolumbijec, ki je postal klovn, in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti
Medtem ko se je o prostovoljnih vaških stražah, ki v “rojstni deželi ameriške prve dame” patroljirajo vzdolž režilne žice s Hrvaško, razpisala celo ameriška tiskovna agencija, v “liberalni alpski državici, v kateri so bile vaške straže do zdaj nepojmljive”, kot so našo državo označili v AP, še niso povsem utihnili glasovi razuma.
“Treba je razumeti, da je Slovenija majhna država, zato so Slovenci do nje nekoliko zaščitniški.” – Ali R. Taha
Svetlana Slapšak meni, da bi sovražnost in nacionalizem morali zdraviti: “Nacionalizem je neumnost. Je zmeraj ista zgodba – mi smo najboljši, ostali pa slabi.”
“Pod sovraštvom je skrito izkoriščanje. To je del sodobnega kapitalizma. Pri posamezniku gre za psihološki transfer, ki podzavestno ali zavestno prelaga svoje frustracije na kolektiv.” – Svetlana Slapšak
“Sva normalen nenormalen par, ki živi običajno življenje, kot vsi drugi. Invalidski voziček je nekaj običajnega v najini vezi. Ljudje naju sprašujejo neprimerna vprašanja, na primer o najini intimi.” – Miranda in Aljoša Škaper
Camilo Acosta Mendoza je inženir, ki prihaja iz Kolumbije. V Evropo, kjer je postal klovn, je prišel pred sedmimi leti. Nihče nima ene same identitete:
“V Kolumbiji me nimajo več za Kolumbijca, tam me imajo za Slovenca. V Sloveniji me imajo za Kolumbijca. Ko sem s starši, sem še vedno njihov otrok. Ko sem z ženo, sem mož. Tudi s prijatelji imam različne identitete. S prijatelji s fakultete, s katerimi smo skupaj igrali ragbi, nas druži občutek bratstva, s prijatelji tukaj me bolj vežejo narava, klovnovstvo in umetnost.” – Camilo Acosta Mendoza
Camilu se ljudje, ki sovražijo, smilijo: “Ljudje, ki sovražijo, imajo mogoče hude travme. Njihovo sovraštvo kaže na to, da imajo velike težave. Mogoče niso nikoli imeli priložnosti potovati in se zato bojijo vsega, kar prihaja od drugod. Sovražijo zato, ker se bojijo. Na ta način skušajo vzpostaviti občutek varnosti. Tudi pes laja zato, ker se boji. To so zelo prestrašeni ljudje.”
Nekateri v tem strahu vidijo priložnost za krepitev svoje politične moči. Romana Zajec iz Zavoda Apis, kjer skušajo družbeno angažirano umetnostjo uporabljati kot orodje socialne vključenosti, ugotavlja, da so migracije postale orodje političnih manipulacij. “Vse teme, ki so povezane z našimi primarnimi strahovi, so zlorabljene.”
“Spodbujanje nasilja in sovraštva ne bi smelo biti dovoljeno in bi moralo biti pravno regulirano.” – fotografinja Manca Juvan
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
O doživljanju drugačnosti govorijo migrant, par, v katerem je eden izmed partnerjev na vozičku, Kolumbijec, ki je postal klovn, in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti
Medtem ko se je o prostovoljnih vaških stražah, ki v “rojstni deželi ameriške prve dame” patroljirajo vzdolž režilne žice s Hrvaško, razpisala celo ameriška tiskovna agencija, v “liberalni alpski državici, v kateri so bile vaške straže do zdaj nepojmljive”, kot so našo državo označili v AP, še niso povsem utihnili glasovi razuma.
“Treba je razumeti, da je Slovenija majhna država, zato so Slovenci do nje nekoliko zaščitniški.” – Ali R. Taha
Svetlana Slapšak meni, da bi sovražnost in nacionalizem morali zdraviti: “Nacionalizem je neumnost. Je zmeraj ista zgodba – mi smo najboljši, ostali pa slabi.”
“Pod sovraštvom je skrito izkoriščanje. To je del sodobnega kapitalizma. Pri posamezniku gre za psihološki transfer, ki podzavestno ali zavestno prelaga svoje frustracije na kolektiv.” – Svetlana Slapšak
“Sva normalen nenormalen par, ki živi običajno življenje, kot vsi drugi. Invalidski voziček je nekaj običajnega v najini vezi. Ljudje naju sprašujejo neprimerna vprašanja, na primer o najini intimi.” – Miranda in Aljoša Škaper
Camilo Acosta Mendoza je inženir, ki prihaja iz Kolumbije. V Evropo, kjer je postal klovn, je prišel pred sedmimi leti. Nihče nima ene same identitete:
“V Kolumbiji me nimajo več za Kolumbijca, tam me imajo za Slovenca. V Sloveniji me imajo za Kolumbijca. Ko sem s starši, sem še vedno njihov otrok. Ko sem z ženo, sem mož. Tudi s prijatelji imam različne identitete. S prijatelji s fakultete, s katerimi smo skupaj igrali ragbi, nas druži občutek bratstva, s prijatelji tukaj me bolj vežejo narava, klovnovstvo in umetnost.” – Camilo Acosta Mendoza
Camilu se ljudje, ki sovražijo, smilijo: “Ljudje, ki sovražijo, imajo mogoče hude travme. Njihovo sovraštvo kaže na to, da imajo velike težave. Mogoče niso nikoli imeli priložnosti potovati in se zato bojijo vsega, kar prihaja od drugod. Sovražijo zato, ker se bojijo. Na ta način skušajo vzpostaviti občutek varnosti. Tudi pes laja zato, ker se boji. To so zelo prestrašeni ljudje.”
Nekateri v tem strahu vidijo priložnost za krepitev svoje politične moči. Romana Zajec iz Zavoda Apis, kjer skušajo družbeno angažirano umetnostjo uporabljati kot orodje socialne vključenosti, ugotavlja, da so migracije postale orodje političnih manipulacij. “Vse teme, ki so povezane z našimi primarnimi strahovi, so zlorabljene.”
“Spodbujanje nasilja in sovraštva ne bi smelo biti dovoljeno in bi moralo biti pravno regulirano.” – fotografinja Manca Juvan
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov