Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Po uveljavitvi uredbe o varstvu podatkov GDPR so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Enotnih sistemskih rešitev ni. To pa lahko prinese tudi dodatne stroške za starše.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj ugotavlja, da je ravnanje s fotografijami v vrtcih v zadnjem obdobju postalo velik problem. Toda ob uveljavitvi GDPR maja lani, so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in so se organizirali vsak po svoje.
“Ko je uredba stopila v veljavo, smo bili kar malo prestrašeni. Vsekakor bi potrebovali več navodil, več podpore.” – Janja Bogataj
Starše ljubljanskega vrtca Najdihojca je letos presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati dodatnih 10 evrov. Za fotografije otrok bi namreč skrbel zunanji ponudnik. Ravnateljica Andreja Škvarč nam je odgovorila, da bi lahko za hrambo in omogočanje dostopa najeli zunanjega izvajalca, ker vrtec sam nima ustrezne informacijske infrastrukture. Na koncu so se odločili, da fotografij ne bodo shranjevali v oblaku zunanjega ponudnika. 536 staršev je soglasje podpisalo, 272 pa jih je bilo proti, ali pa ga niso vrnili.
Hrambo in obdelavo fotografij otrok že drugo leto zaupajo zunanjemu izvajalcu v vrtcu Galjevica. Ravnateljica Barbara Novinec poudarja, da vrtec sam nima ustrezne infrastrukture za to.
Zastopnica vrtca Najdihojca Nataša Pirc Musar izpostavlja, da so oblačne storitve navadno veliko bolj zavarovane, kot bi bile pri upravljavcu, ki ni tehnično in finančno sposoben narediti dobro varovanega strežnika.
“Prednost elektronske hrambe podatkov v oblaku je tudi to, da se lahko natančno vidi, kdo in kdaj je dostopal. Ko da nekdo neko fotografijo v javnost, se na podlagi revizijske sledi lahko vidi, kdo jo je dal iz sistema ven. In tak posameznik potem odškodninsko odgovarja. V dobi modernih informacijskih tehnologij pa se je treba zavedati tudi tega, da sto odstotne varnosti ni.” – Nataša Pirc Musar
V vrtcu Škofja Loka se dogovorili, da bodo sami rokovali s fotografijami otrok. Ravnateljica vrtca in predsednica skupnosti vrtcev Janja Bogataj je prepričana, da tudi če bi se vrtec odločil za sklenitev pogodbe z zunanjim izvajalcem, to ne bi smelo predstavljati dodatnega stroška za starše.
“To je strošek, ki je vključen v ceno programa. Iz tega naslova ne bi smeli nastati dodatni stroški.” – Janja Bogataj
Uredba GDPR najem zunanjega izvajalca dopušča, vendar tega ne zahteva, poudarja namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič.
“Vsaj v sistemu javnega izobraževanja in vzgoje je smiselno iskati skupne, enotne, potrjene sistemske rešitve.” – Andrej Tomšič
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so nam sporočili, da GDPR ne sodi v pristojnost ministrstva. Ob tem pa so še dodali, da je vrtec samostojni pravni subjekt, ki je, kot upravljavec osebnih podatkov, sam odgovoren za zakonito zbiranje in hrambo osebnih podatkov. V Mestni občini Ljubljana izpostavljajo dodatne stroške, ki jih predstavlja varovanje osebnih podatkov, in poudarjajo, da bi težko zagotavljali varstvo osebnih podjetjih v javno zavodih in podjetjih, glede na to, da je sama mestna občina velik kompleks, ki mora primerno varovati osebne podatke. Tako ugotavljajo, da drugačna rešitev, kot to, da vrtci sami odločajo o rešitvah, trenutno ne obstaja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Po uveljavitvi uredbe o varstvu podatkov GDPR so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Enotnih sistemskih rešitev ni. To pa lahko prinese tudi dodatne stroške za starše.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj ugotavlja, da je ravnanje s fotografijami v vrtcih v zadnjem obdobju postalo velik problem. Toda ob uveljavitvi GDPR maja lani, so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in so se organizirali vsak po svoje.
“Ko je uredba stopila v veljavo, smo bili kar malo prestrašeni. Vsekakor bi potrebovali več navodil, več podpore.” – Janja Bogataj
Starše ljubljanskega vrtca Najdihojca je letos presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati dodatnih 10 evrov. Za fotografije otrok bi namreč skrbel zunanji ponudnik. Ravnateljica Andreja Škvarč nam je odgovorila, da bi lahko za hrambo in omogočanje dostopa najeli zunanjega izvajalca, ker vrtec sam nima ustrezne informacijske infrastrukture. Na koncu so se odločili, da fotografij ne bodo shranjevali v oblaku zunanjega ponudnika. 536 staršev je soglasje podpisalo, 272 pa jih je bilo proti, ali pa ga niso vrnili.
Hrambo in obdelavo fotografij otrok že drugo leto zaupajo zunanjemu izvajalcu v vrtcu Galjevica. Ravnateljica Barbara Novinec poudarja, da vrtec sam nima ustrezne infrastrukture za to.
Zastopnica vrtca Najdihojca Nataša Pirc Musar izpostavlja, da so oblačne storitve navadno veliko bolj zavarovane, kot bi bile pri upravljavcu, ki ni tehnično in finančno sposoben narediti dobro varovanega strežnika.
“Prednost elektronske hrambe podatkov v oblaku je tudi to, da se lahko natančno vidi, kdo in kdaj je dostopal. Ko da nekdo neko fotografijo v javnost, se na podlagi revizijske sledi lahko vidi, kdo jo je dal iz sistema ven. In tak posameznik potem odškodninsko odgovarja. V dobi modernih informacijskih tehnologij pa se je treba zavedati tudi tega, da sto odstotne varnosti ni.” – Nataša Pirc Musar
V vrtcu Škofja Loka se dogovorili, da bodo sami rokovali s fotografijami otrok. Ravnateljica vrtca in predsednica skupnosti vrtcev Janja Bogataj je prepričana, da tudi če bi se vrtec odločil za sklenitev pogodbe z zunanjim izvajalcem, to ne bi smelo predstavljati dodatnega stroška za starše.
“To je strošek, ki je vključen v ceno programa. Iz tega naslova ne bi smeli nastati dodatni stroški.” – Janja Bogataj
Uredba GDPR najem zunanjega izvajalca dopušča, vendar tega ne zahteva, poudarja namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič.
“Vsaj v sistemu javnega izobraževanja in vzgoje je smiselno iskati skupne, enotne, potrjene sistemske rešitve.” – Andrej Tomšič
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so nam sporočili, da GDPR ne sodi v pristojnost ministrstva. Ob tem pa so še dodali, da je vrtec samostojni pravni subjekt, ki je, kot upravljavec osebnih podatkov, sam odgovoren za zakonito zbiranje in hrambo osebnih podatkov. V Mestni občini Ljubljana izpostavljajo dodatne stroške, ki jih predstavlja varovanje osebnih podatkov, in poudarjajo, da bi težko zagotavljali varstvo osebnih podjetjih v javno zavodih in podjetjih, glede na to, da je sama mestna občina velik kompleks, ki mora primerno varovati osebne podatke. Tako ugotavljajo, da drugačna rešitev, kot to, da vrtci sami odločajo o rešitvah, trenutno ne obstaja.
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov