Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Po uveljavitvi uredbe o varstvu podatkov GDPR so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Enotnih sistemskih rešitev ni. To pa lahko prinese tudi dodatne stroške za starše.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj ugotavlja, da je ravnanje s fotografijami v vrtcih v zadnjem obdobju postalo velik problem. Toda ob uveljavitvi GDPR maja lani, so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in so se organizirali vsak po svoje.
“Ko je uredba stopila v veljavo, smo bili kar malo prestrašeni. Vsekakor bi potrebovali več navodil, več podpore.” – Janja Bogataj
Starše ljubljanskega vrtca Najdihojca je letos presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati dodatnih 10 evrov. Za fotografije otrok bi namreč skrbel zunanji ponudnik. Ravnateljica Andreja Škvarč nam je odgovorila, da bi lahko za hrambo in omogočanje dostopa najeli zunanjega izvajalca, ker vrtec sam nima ustrezne informacijske infrastrukture. Na koncu so se odločili, da fotografij ne bodo shranjevali v oblaku zunanjega ponudnika. 536 staršev je soglasje podpisalo, 272 pa jih je bilo proti, ali pa ga niso vrnili.
Hrambo in obdelavo fotografij otrok že drugo leto zaupajo zunanjemu izvajalcu v vrtcu Galjevica. Ravnateljica Barbara Novinec poudarja, da vrtec sam nima ustrezne infrastrukture za to.
Zastopnica vrtca Najdihojca Nataša Pirc Musar izpostavlja, da so oblačne storitve navadno veliko bolj zavarovane, kot bi bile pri upravljavcu, ki ni tehnično in finančno sposoben narediti dobro varovanega strežnika.
“Prednost elektronske hrambe podatkov v oblaku je tudi to, da se lahko natančno vidi, kdo in kdaj je dostopal. Ko da nekdo neko fotografijo v javnost, se na podlagi revizijske sledi lahko vidi, kdo jo je dal iz sistema ven. In tak posameznik potem odškodninsko odgovarja. V dobi modernih informacijskih tehnologij pa se je treba zavedati tudi tega, da sto odstotne varnosti ni.” – Nataša Pirc Musar
V vrtcu Škofja Loka se dogovorili, da bodo sami rokovali s fotografijami otrok. Ravnateljica vrtca in predsednica skupnosti vrtcev Janja Bogataj je prepričana, da tudi če bi se vrtec odločil za sklenitev pogodbe z zunanjim izvajalcem, to ne bi smelo predstavljati dodatnega stroška za starše.
“To je strošek, ki je vključen v ceno programa. Iz tega naslova ne bi smeli nastati dodatni stroški.” – Janja Bogataj
Uredba GDPR najem zunanjega izvajalca dopušča, vendar tega ne zahteva, poudarja namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič.
“Vsaj v sistemu javnega izobraževanja in vzgoje je smiselno iskati skupne, enotne, potrjene sistemske rešitve.” – Andrej Tomšič
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so nam sporočili, da GDPR ne sodi v pristojnost ministrstva. Ob tem pa so še dodali, da je vrtec samostojni pravni subjekt, ki je, kot upravljavec osebnih podatkov, sam odgovoren za zakonito zbiranje in hrambo osebnih podatkov. V Mestni občini Ljubljana izpostavljajo dodatne stroške, ki jih predstavlja varovanje osebnih podatkov, in poudarjajo, da bi težko zagotavljali varstvo osebnih podjetjih v javno zavodih in podjetjih, glede na to, da je sama mestna občina velik kompleks, ki mora primerno varovati osebne podatke. Tako ugotavljajo, da drugačna rešitev, kot to, da vrtci sami odločajo o rešitvah, trenutno ne obstaja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Po uveljavitvi uredbe o varstvu podatkov GDPR so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Enotnih sistemskih rešitev ni. To pa lahko prinese tudi dodatne stroške za starše.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj ugotavlja, da je ravnanje s fotografijami v vrtcih v zadnjem obdobju postalo velik problem. Toda ob uveljavitvi GDPR maja lani, so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in so se organizirali vsak po svoje.
“Ko je uredba stopila v veljavo, smo bili kar malo prestrašeni. Vsekakor bi potrebovali več navodil, več podpore.” – Janja Bogataj
Starše ljubljanskega vrtca Najdihojca je letos presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati dodatnih 10 evrov. Za fotografije otrok bi namreč skrbel zunanji ponudnik. Ravnateljica Andreja Škvarč nam je odgovorila, da bi lahko za hrambo in omogočanje dostopa najeli zunanjega izvajalca, ker vrtec sam nima ustrezne informacijske infrastrukture. Na koncu so se odločili, da fotografij ne bodo shranjevali v oblaku zunanjega ponudnika. 536 staršev je soglasje podpisalo, 272 pa jih je bilo proti, ali pa ga niso vrnili.
Hrambo in obdelavo fotografij otrok že drugo leto zaupajo zunanjemu izvajalcu v vrtcu Galjevica. Ravnateljica Barbara Novinec poudarja, da vrtec sam nima ustrezne infrastrukture za to.
Zastopnica vrtca Najdihojca Nataša Pirc Musar izpostavlja, da so oblačne storitve navadno veliko bolj zavarovane, kot bi bile pri upravljavcu, ki ni tehnično in finančno sposoben narediti dobro varovanega strežnika.
“Prednost elektronske hrambe podatkov v oblaku je tudi to, da se lahko natančno vidi, kdo in kdaj je dostopal. Ko da nekdo neko fotografijo v javnost, se na podlagi revizijske sledi lahko vidi, kdo jo je dal iz sistema ven. In tak posameznik potem odškodninsko odgovarja. V dobi modernih informacijskih tehnologij pa se je treba zavedati tudi tega, da sto odstotne varnosti ni.” – Nataša Pirc Musar
V vrtcu Škofja Loka se dogovorili, da bodo sami rokovali s fotografijami otrok. Ravnateljica vrtca in predsednica skupnosti vrtcev Janja Bogataj je prepričana, da tudi če bi se vrtec odločil za sklenitev pogodbe z zunanjim izvajalcem, to ne bi smelo predstavljati dodatnega stroška za starše.
“To je strošek, ki je vključen v ceno programa. Iz tega naslova ne bi smeli nastati dodatni stroški.” – Janja Bogataj
Uredba GDPR najem zunanjega izvajalca dopušča, vendar tega ne zahteva, poudarja namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič.
“Vsaj v sistemu javnega izobraževanja in vzgoje je smiselno iskati skupne, enotne, potrjene sistemske rešitve.” – Andrej Tomšič
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so nam sporočili, da GDPR ne sodi v pristojnost ministrstva. Ob tem pa so še dodali, da je vrtec samostojni pravni subjekt, ki je, kot upravljavec osebnih podatkov, sam odgovoren za zakonito zbiranje in hrambo osebnih podatkov. V Mestni občini Ljubljana izpostavljajo dodatne stroške, ki jih predstavlja varovanje osebnih podatkov, in poudarjajo, da bi težko zagotavljali varstvo osebnih podjetjih v javno zavodih in podjetjih, glede na to, da je sama mestna občina velik kompleks, ki mora primerno varovati osebne podatke. Tako ugotavljajo, da drugačna rešitev, kot to, da vrtci sami odločajo o rešitvah, trenutno ne obstaja.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov