Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kanabidiol na tnalu

11.12.2019

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja

V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda.

Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi raziskave izpred treh let ocenilo, da uživanje običajnih živil, kot so konopljino olje, poparki čaja, semena, moka in izdelki, ki ne vsebujejo koncentriranih sestavin industrijske konoplje, ne predstavljajo tveganja za zdravje pri odraslih ljudeh. Robert Holc iz Lipe, prvi, ki je v Sloveniji začel izdelovati konopljin med, pa pravi, da zaradi evropske direktive naša država želi popolnoma ukiniti prodajo CBD ekstraktov:

“V ozadju se zagotovo skrivajo temni oblaki nad konopljo, saj najverjetneje želi farmacija prevzeti posel konoplje, ki je zdaj v razcvetu. Izvohali so denar in zdaj želijo na nek način pritisniti na celoten sistem.”

Da bo od prepovedi kanabidiola največ pridobila farmacevtska industrija, se strinja tudi prof. dr. David Neubauer:

“Najnovejše zdravilo, ki je bilo registrirano že v Ameriki lansko leto, ga je letos potrdila tudi Evropska medicinska agencija. Imenuje se epidioleks in je 100% kanabidiol, ki ga izdeluje GW Pharma. Verjetno bo kmalu na voljo tudi v Sloveniji in izračuni so, da je cena 32 000 dolarjev letno na otroka s trdovratno epilepsijo, medtem ko je sedanja cena kanabidiola na otroka, ki ga imamo v kliničnem centru, okrog šest tisoč, kar je približno petkrat manj.”

Nad novimi razmerami na trgu so zaskrbljeni in obupani tudi kmetje, ki pri nas pridelujejo industrijsko konopljo na skoraj 400 hektarjih. Dejan Rengeo iz Prekmurja je bil med prvimi, ki je začel pridelovati konopljo. Gojenje pa mu predstavlja kar petino poljedeljske pridelave:

“Surovine se je nabralo kar nekaj, prodali pa nismo niti grama še. Vse je v skladiščih. Že depresija nas je začela loviti. Če bo tako dalje, bomo morali zmanjšati površino, s tem pa bo tudi naš trud in vložek razvrednoten.”

Preverili smo pri Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da katalog novih živil ni zakonsko zavezujoč. So pa nosilci živilske dejavnosti dolžni preveriti, ali živilo, ki ga nameravajo prodajati na evropskem trgu, spada na področje uporabe te uredbe. Dejstvo, da je določeno živilo vnešeno v katalog kot novo živilo, ki ga ni mogoče prodajati brez predhodnega dovoljenja, je pomemben dejavnik pri tem preverjanju, ne glede na to, ali je katalog zakonsko obvezujoč ali ne. Za kakšne spremembe pa sploh gre, odgovarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec:

“Izdelkov s koncetriranim CBD-jem se ne sme prodajati kot živila ali prehranska dopolnila, dokler se ne pridobi ocena tveganja, varnosti s strani Evropske agencije za varno hrano in odobritve s strani Evropske komisije.”

Na ministrstvu s tem želijo opozoriti, da je pri ukrepih glede koncentriranega CBD-ja na prvem mestu varnost potrošnika.

“So študije, ki kažejo, da bi lahko koncentriran CBD imel negativne učinke na zdravje. Tako opozorilo je pred kakšnim tednom dal tudi ameriški urad za prehrano in živila FDA.” – Mojca Gobec

V opozorilu FDA izpostavlja, da so študije na živalih pokazale, da bi CBD lahko imel vpliv na plodnost in nivo testosterona. V mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANA po drugi strani pravijo, da je pri študijah na laboratorijskih živalih, ki so genetsko spremenjene in v razmerah, ki so daleč od homesoataze za živali, težko in nehvaležno sklepati rezultate na ljudi. Poudarjajo, da študij, ki bi kazale, da CBD negativno vpliva na plodnost moških ali žensk, zaenkrat ni. Član mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, prof. dr. David Neubauer izpostavi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije:

“Poročilo navaja, da je v konoplji prisoten kanabidiol varen in ga ljudje, kot tudi živali, dobro prenašajo ter ni povezan z negativnimi učinki na javno zdravje.”

Ob tem pa Neubauer opozarja, da CBD ni za zdrave ljudi, ampak ljudi, ki imajo kakšne tegobe. To so lahko tudi hude motnje spanja.

Ker Ministrstvo za zdravje od januarja ni uspelo izdati nikakršnih navodil ali smernic o tem, kako ravnati po vpisu izdelkov z vsebnostjo CBD-ja v Katalog novih živil, je zavladala zmeda. Julija je pri nas stekel inšpekcijski nadzor, postopki so v teku, ukrepov še niso izrekli.

Zmedeno uvajanja evropske zakonodaje pri nas pa ne prinaša škode samo kmetom pač pa tudi proizvajalcem, ki se bojijo, da jih bodo med čakanjem na dovoljenja evropskih institucij na trgu izrinili tuji, ki so očitno podvrženi prijaznejšemu ravnanju domače države kot naši. Evropski red nenazadnje velja za vse države v Evropski uniji, a že v sosednji Avstriji tudi naši proizvajalci še naprej prodajajo svoje izdelke, tam imajo svoje trgovine z izdelki iz konoplje tudi slovenski državljani.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Kanabidiol na tnalu

11.12.2019

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja

V zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda.

Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi raziskave izpred treh let ocenilo, da uživanje običajnih živil, kot so konopljino olje, poparki čaja, semena, moka in izdelki, ki ne vsebujejo koncentriranih sestavin industrijske konoplje, ne predstavljajo tveganja za zdravje pri odraslih ljudeh. Robert Holc iz Lipe, prvi, ki je v Sloveniji začel izdelovati konopljin med, pa pravi, da zaradi evropske direktive naša država želi popolnoma ukiniti prodajo CBD ekstraktov:

“V ozadju se zagotovo skrivajo temni oblaki nad konopljo, saj najverjetneje želi farmacija prevzeti posel konoplje, ki je zdaj v razcvetu. Izvohali so denar in zdaj želijo na nek način pritisniti na celoten sistem.”

Da bo od prepovedi kanabidiola največ pridobila farmacevtska industrija, se strinja tudi prof. dr. David Neubauer:

“Najnovejše zdravilo, ki je bilo registrirano že v Ameriki lansko leto, ga je letos potrdila tudi Evropska medicinska agencija. Imenuje se epidioleks in je 100% kanabidiol, ki ga izdeluje GW Pharma. Verjetno bo kmalu na voljo tudi v Sloveniji in izračuni so, da je cena 32 000 dolarjev letno na otroka s trdovratno epilepsijo, medtem ko je sedanja cena kanabidiola na otroka, ki ga imamo v kliničnem centru, okrog šest tisoč, kar je približno petkrat manj.”

Nad novimi razmerami na trgu so zaskrbljeni in obupani tudi kmetje, ki pri nas pridelujejo industrijsko konopljo na skoraj 400 hektarjih. Dejan Rengeo iz Prekmurja je bil med prvimi, ki je začel pridelovati konopljo. Gojenje pa mu predstavlja kar petino poljedeljske pridelave:

“Surovine se je nabralo kar nekaj, prodali pa nismo niti grama še. Vse je v skladiščih. Že depresija nas je začela loviti. Če bo tako dalje, bomo morali zmanjšati površino, s tem pa bo tudi naš trud in vložek razvrednoten.”

Preverili smo pri Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da katalog novih živil ni zakonsko zavezujoč. So pa nosilci živilske dejavnosti dolžni preveriti, ali živilo, ki ga nameravajo prodajati na evropskem trgu, spada na področje uporabe te uredbe. Dejstvo, da je določeno živilo vnešeno v katalog kot novo živilo, ki ga ni mogoče prodajati brez predhodnega dovoljenja, je pomemben dejavnik pri tem preverjanju, ne glede na to, ali je katalog zakonsko obvezujoč ali ne. Za kakšne spremembe pa sploh gre, odgovarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec:

“Izdelkov s koncetriranim CBD-jem se ne sme prodajati kot živila ali prehranska dopolnila, dokler se ne pridobi ocena tveganja, varnosti s strani Evropske agencije za varno hrano in odobritve s strani Evropske komisije.”

Na ministrstvu s tem želijo opozoriti, da je pri ukrepih glede koncentriranega CBD-ja na prvem mestu varnost potrošnika.

“So študije, ki kažejo, da bi lahko koncentriran CBD imel negativne učinke na zdravje. Tako opozorilo je pred kakšnim tednom dal tudi ameriški urad za prehrano in živila FDA.” – Mojca Gobec

V opozorilu FDA izpostavlja, da so študije na živalih pokazale, da bi CBD lahko imel vpliv na plodnost in nivo testosterona. V mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANA po drugi strani pravijo, da je pri študijah na laboratorijskih živalih, ki so genetsko spremenjene in v razmerah, ki so daleč od homesoataze za živali, težko in nehvaležno sklepati rezultate na ljudi. Poudarjajo, da študij, ki bi kazale, da CBD negativno vpliva na plodnost moških ali žensk, zaenkrat ni. Član mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, prof. dr. David Neubauer izpostavi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije:

“Poročilo navaja, da je v konoplji prisoten kanabidiol varen in ga ljudje, kot tudi živali, dobro prenašajo ter ni povezan z negativnimi učinki na javno zdravje.”

Ob tem pa Neubauer opozarja, da CBD ni za zdrave ljudi, ampak ljudi, ki imajo kakšne tegobe. To so lahko tudi hude motnje spanja.

Ker Ministrstvo za zdravje od januarja ni uspelo izdati nikakršnih navodil ali smernic o tem, kako ravnati po vpisu izdelkov z vsebnostjo CBD-ja v Katalog novih živil, je zavladala zmeda. Julija je pri nas stekel inšpekcijski nadzor, postopki so v teku, ukrepov še niso izrekli.

Zmedeno uvajanja evropske zakonodaje pri nas pa ne prinaša škode samo kmetom pač pa tudi proizvajalcem, ki se bojijo, da jih bodo med čakanjem na dovoljenja evropskih institucij na trgu izrinili tuji, ki so očitno podvrženi prijaznejšemu ravnanju domače države kot naši. Evropski red nenazadnje velja za vse države v Evropski uniji, a že v sosednji Avstriji tudi naši proizvajalci še naprej prodajajo svoje izdelke, tam imajo svoje trgovine z izdelki iz konoplje tudi slovenski državljani.


12.02.2020

Okolje ne pozablja: Celje

Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...


05.02.2020

Avstrijci in Hrvati so za poplavno varnost poskrbeli, pri nas še niso niti začeli

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.


29.01.2020

Življenje v našem domu ni človeka vredno!

Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.


22.01.2020

Vračanje beguncev v najhujšo afriško diktaturo

V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.


15.01.2020

Namesto plejade zvezd na nebu megainstalacija satelitov

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.


08.01.2020

Kdaj bodo Železniki poplavno varni?

V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.


18.12.2019

Od malega nas navajajo, da bi služili sistemu

V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.


04.12.2019

Obujena nastrojenost proti Slovencem, za katero smo upali, da je ne bomo več videli

Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.


27.11.2019

Splav za zaprtimi vrati

Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.


20.11.2019

Kranjski zdravniki: preobremenitve ostajajo, politika spi jesenski sen

Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.


13.11.2019

(Ne) učinkovitost naše azilne politike

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?


06.11.2019

Pridite ven, razbili vas bomo!

Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?


30.10.2019

Lokalne skupnosti v dobi podnebnih sprememb

Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?


23.10.2019

Komu bodo vrtci zaupali fotografije otrok?

Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.


16.10.2019

Ali država stavi na termično obdelavo odpadkov? Kaj pa zdravje ljudi?

Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.


09.10.2019

Radon, neviden sovražnik v senci naših domov

V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?


02.10.2019

Za izvajalce socialnovarstvenih programov varčevalni ukrepi še vedno trajajo

Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.


25.09.2019

Sovražnost bi morali zdraviti

Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.


18.09.2019

Okoljske informacije so kraljice

Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?


Stran 2 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov