Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
Dolgoročna poplavna varnost Železnikov je nujna, česar se po nekaj letih zaveda tudi država. Šest let po sprejetem državnem prostorskem načrtu so sicer stekli postopki za začetek graditve protipoplavnih ukrepov in premostitev dela regionalne ceste, a se je pred začetkom del zapletlo, saj je Upravno sodišče zaradi pritožbe razveljavilo okoljevarstveno soglasje.
Vodja projekta Rok Fazarinc, ki na tem dela že dvanajsto leto. kot strokovnjak trdo stoji za stališčem, da bodo ukrepi, ki so v skladu z zakonodajo, izboljšali poplavno varnost Železnikov. Ti naj danes ne bi bili pred ekstremnimi poplavami nič bolj varni kot leta 2007, ko je uničevalna ujma odnesla številna življenja.
“Poplavni nevarnosti je izpostavljen predvsem zgornji del Železnikov. Statistično lahko določamo varnost, kolikokrat se lahko v nekem obdobju nek dogodek zgodi. In na tem območju bi bilo v povprečju poplavljeno enkrat v desetih letih. Pa tudi nikjer drugje ni zagotovljena poplavna varnost, ni varovanih urbanih območij.”
Njihov cilj je, da zagotovijo varno življenje in normalno delovanje industrije na območju Železnikov. Ker vso vodo ne morejo spraviti skozi Železnike, je eden izmed ukrepov ta, da se del vode zadrži pod Zalim Logom. ki je tudi edino območje, kjer je dolina dovolj široka. Tako bodo ostalo količno vode lažje nadzirali.
V številne druge ukrepe, ki jih navaja Fazarinec, pa ne verjame odvetnica Marija Konjar, ki je s tožbo na Upravnem sodišču dosegla razveljavitev okoljevarstvenega soglasja ARSA. Konjarjeva vztraja, da načrtovana predstavitev regionalne ceste Podrošt-Češnjica in ureditev vodne infrastrukture niso ustrezne.
“Moj dvom je utemeljen v številkah dokumentov, ki so bili izdani ob državnem prostorskem načrtu in ob okoljevarstvenem soglasju. Iz teh dokumentov je razvidno, da se bo na območju ceste struga reke Sore zoožila iz sedanjih 15 na 11 metrov. Ostalo bo cesta, ki se predvideva, da se bo gradila kot izlivno območje. Vendar 11 metrov zabetonirane Sore ne bo prevajala stoletnih voda.”
Konjar ne nasprotuje zagotavljanju poplavne varnosti, ampak nevarnost vidi v gradnji ceste. Rešitev vidi v vzpostavitvi izlivnih območij. Tako bi po njenem mnenju lahko Sora prevajala dvestoletne vode.
Celotna vrednost projekta pa ni poceni, stala naj bi okoli 34 milijonov evrov, polovico denarja naj bi zagotovili iz evropskih sredstev. Tomaž Willenpart iz Direkcije za infrastrukturo, je odločen, da bodo projekt poplavne varnosti v Železnikih uresničili.
“Obe direkciji in oba ministrtva so se odločili, da bodo problem poplavne varnosti Železnikov rešili. Ali jih bodo rešili do leta 2023 ali kasneje, sploh ni pomembno. Rešili jih bodo. Odločili smo se, da bomo to naredili. In bomo.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
Dolgoročna poplavna varnost Železnikov je nujna, česar se po nekaj letih zaveda tudi država. Šest let po sprejetem državnem prostorskem načrtu so sicer stekli postopki za začetek graditve protipoplavnih ukrepov in premostitev dela regionalne ceste, a se je pred začetkom del zapletlo, saj je Upravno sodišče zaradi pritožbe razveljavilo okoljevarstveno soglasje.
Vodja projekta Rok Fazarinc, ki na tem dela že dvanajsto leto. kot strokovnjak trdo stoji za stališčem, da bodo ukrepi, ki so v skladu z zakonodajo, izboljšali poplavno varnost Železnikov. Ti naj danes ne bi bili pred ekstremnimi poplavami nič bolj varni kot leta 2007, ko je uničevalna ujma odnesla številna življenja.
“Poplavni nevarnosti je izpostavljen predvsem zgornji del Železnikov. Statistično lahko določamo varnost, kolikokrat se lahko v nekem obdobju nek dogodek zgodi. In na tem območju bi bilo v povprečju poplavljeno enkrat v desetih letih. Pa tudi nikjer drugje ni zagotovljena poplavna varnost, ni varovanih urbanih območij.”
Njihov cilj je, da zagotovijo varno življenje in normalno delovanje industrije na območju Železnikov. Ker vso vodo ne morejo spraviti skozi Železnike, je eden izmed ukrepov ta, da se del vode zadrži pod Zalim Logom. ki je tudi edino območje, kjer je dolina dovolj široka. Tako bodo ostalo količno vode lažje nadzirali.
V številne druge ukrepe, ki jih navaja Fazarinec, pa ne verjame odvetnica Marija Konjar, ki je s tožbo na Upravnem sodišču dosegla razveljavitev okoljevarstvenega soglasja ARSA. Konjarjeva vztraja, da načrtovana predstavitev regionalne ceste Podrošt-Češnjica in ureditev vodne infrastrukture niso ustrezne.
“Moj dvom je utemeljen v številkah dokumentov, ki so bili izdani ob državnem prostorskem načrtu in ob okoljevarstvenem soglasju. Iz teh dokumentov je razvidno, da se bo na območju ceste struga reke Sore zoožila iz sedanjih 15 na 11 metrov. Ostalo bo cesta, ki se predvideva, da se bo gradila kot izlivno območje. Vendar 11 metrov zabetonirane Sore ne bo prevajala stoletnih voda.”
Konjar ne nasprotuje zagotavljanju poplavne varnosti, ampak nevarnost vidi v gradnji ceste. Rešitev vidi v vzpostavitvi izlivnih območij. Tako bi po njenem mnenju lahko Sora prevajala dvestoletne vode.
Celotna vrednost projekta pa ni poceni, stala naj bi okoli 34 milijonov evrov, polovico denarja naj bi zagotovili iz evropskih sredstev. Tomaž Willenpart iz Direkcije za infrastrukturo, je odločen, da bodo projekt poplavne varnosti v Železnikih uresničili.
“Obe direkciji in oba ministrtva so se odločili, da bodo problem poplavne varnosti Železnikov rešili. Ali jih bodo rešili do leta 2023 ali kasneje, sploh ni pomembno. Rešili jih bodo. Odločili smo se, da bomo to naredili. In bomo.”
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov